Na južni zunanji ladijski steni je približno na višini spodnjega dela Krištofovega telesa na levi strani naslikana manjša kronana figura s plaščem. Na pogled se zdi, da je naslikana na drugačen omet, vendar se prilagaja podobi na desni. Tudi na tem delu poslikave prevladujejo enaki zemeljski toni kot pri sv. Krištofu: oker rumena, nekoliko temnejša rdeča, glavna razlika pa je predvsem v uporabi črne risbe. Celotna kompozicija je zopet umeščena na prazno ozadje, glavna figura pa je obrnjena strogo frontalno. Silhueta telesa in oblika glave razkrivata, da gre brez dvoma za žensko figuro, ki z napol spuščenimi rokami pridržuje plašč, pod katerim lahko razločimo več manjših človeških obrazov. Marija je oblečena v rumeno oprijemajoče oblačilo brez pasu ali drugega posebnega okrasja. S preprosto vertikalno črto sta pod oblačilom nakazani samo njeni nogi. Plašč ima ogrnjen čez ramena: zgornji del je rjavkasto-rdeč, podloga je svetla, nad rokama je vidnih nekaj paralelnih gub. Ob Marijinih rokah nad plaščem poteka nenavadna bela bordura. Okoli ramen je naslikan širši pas bele barve, ki verjetno predstavlja oglavnico. Večinoma samo v nekaj potezah ohranjena glava kaže okrogel obraz in svetle lase, ki prosto padajo na ramena. Drugi deli obraza z očmi, nosom in usti so ohranjeni samo v fragmentih. Na glavi ima Marija belo krono s tremi močnimi roglji v obliki listov, za glavo pa ima še preprost temno rdeč nimb, obkrožen z dvojno črto. Pod njenim plaščem je na vsaki strani približno deset manjših figur, ki dvigajo roke v molitvi. Na obeh straneh lahko razberemo vsaj nekaj figur z belimi pokrivali, ki spominjajo na sočasna pokrivala poročenih žensk.
Prizor Marije Zavetnice s plaščem je ohranjen skoraj v celoti, manjka le spodnji del figure ob Marijinih stopalih. Poslikava je bila močno nakljuvana. S fotografij pred zadnjim konservatorsko-restavratoskim posegom je razvidno, da so bile močneje poškodovane tudi ohranjene barvne plasti, kar je deloma tudi posledica večdesetletnega pomanjkanja zaščite poslikav.[1] Med obnovo leta 1991 je bila poslikava močno retuširana.[2]
________________________________________
[1] Gl. razdelek Restavratorski in obnovitveni posegi.
[2] HÖFLER 2004, p. 257.
Marija Zavetnica s plaščem podobno kot sosednji sv. Krištof kaže tipične značilnosti visokogotskega linearnega sloga (v starejši literaturi imenovan zgodnjegotski risarski slog). Kompozicijo zaznamuje poudarek na liniji, s katero je delno nakazana tudi plastičnost, medtem ko barvni deli delujejo zelo ploskovito. To je posebno opazno pri tuniki, kjer se naslikani tekstilni vzorec ne prilagaja plastičnosti telesa. Glede na relativno slabo ohranjenost barvnih plasti je sicer možno, da je morebitna modelacija neohranjena.
Glede na to, da je bila upodobitev Marije Zavetnice s plaščem k sv. Krištofu doslikana najverjetneje naknadno in da kaže še bolj grobo izvedbo, gre verjetno za nekoliko mlajše delo iz sredine 14. stoletja.[1]
________________________________________
[1] ZIMMERMANN 1996, p. 87; HÖFLER 2004, p. 258. Cf. ugotovitve Anabelle Križnar v razdelku Tehnična analiza.
Marijo Zavetnico s plaščem je v Žičah naslikal anonimni slikar, ki ga verjetno ne moremo enačiti s slikarjem sv. Krištofa. Zaradi močnih poškodb in retuš težko natančneje določimo slikarjeva slogovna izhodišča, je pa očitno imel dostop do kvalitetne ikonografske predloge. Bržkone gre tako kot pri sv. Krištofu tudi pri Mariji Zavetnici s plaščem za delo lokalnega slikarja iz sredine 14. stoletja.[1]
________________________________________
[1] ZIMMERMANN 1996, p. 87; HÖFLER 2004, p. 258.
Po raziskavah Leva Menašeja gre pri upodobitvi Marije Zavetnice s plaščem za enega najzgodnejših primerov tega ikonografskega tipa v Sloveniji. Menaše opozarja, da je poslikava v Žičah glede na nastanek v prvi polovici 14. stoletja povsem v koraku s takratnim evropskim razvojem. Motiv se je najprej pojavil in uveljavil v samostanskem okolju: vizijo Marije Zavetnice s plaščem naj bi leta 1218 imel sv. Dominik, ščitila pa naj bi njegove sobrate. V nadaljevanju stoletja se je motiv preoblikoval v Mater omnium – zaščitnico vseh stanov. To prehodno fazo naj bi zaznamovala predvsem na legendo vezana samostojna vloga kronane Marije brez Jezusa in z vsemi stanovi, pomešanimi pod njenim plaščem. To pa so vse značilnosti, ki jih vidimo v Žičah. V 15. stoletju se nato uveljavi dodana figura Jezusa in delitev na sveti in svetni stan.[1]
________________________________________
[1] MENAŠE 1994, pp. 131–132. Na nerazvrščenost ljudi pod plaščem po stanu kot zgodnejši obliki razvoja tega motiva je opozoril tudi HÖFLER 2001, p. 257.
Robert Peskar in Tanja Zimmermann interpretirata dodatek Marije Zavetnice s plaščem kot enakovredno dopolnilo zavetniške funkcije sv. Krištofa.[1] Mija Oter Gorenčič je v najnovejši objavi opozorila, da takšna sopostavitev, kot je ohranjena v Žičah, torej Marija Zavetnica s plaščem poleg sv. Krištofa, nikakor ni običajna in da bi jo lahko skupaj s časom nastanka lahko povezali z izbruhom kuge. Marija Zavetnica s plaščem je eden tipičnih ikonografskih motivov, ki ga lahko povežemo z bojem zoper kugo, sv. Krištof pa je po drugi strani eden od kužnih svetnikov. Kombinacija teh dveh motivov v Žičah in čas njunega nastanka tako kažeta, da bi lahko poslikava nastala v navezavi s soočanjem prebivalstva s kugo.[2]
________________________________________
[1] PESKAR 1995, pp. 312–313; ZIMMERMANN 1996, p. 87. Robert Peskar je zaradi takrat še bolj splošne datacije obeh delov poslikave v svoji obravnavi precej splošen.
[2] OTER GORENČIČ 2024, pp. 105–106.
Glede na poljudno kakovost obeh poslikav je manj verjetno, da bi šlo za naročilo žičkega samostana. Arhivski podatki, relevantni za stavbno zgodovino, dopuščajo tako naročništvo gospodov Žovneških kot tudi župnika v Slovenskih Konjicah, izključiti pa ne moremo niti lokalne verske skupnosti.[1]
________________________________________
[1] Mnenje Gašperja Cerkovnika.
Gl. zapis pri fazi 1.
Poslikava izstopa predvsem zaradi ene najzgodnejših upodobitev Marije Zavetnice s plaščem v Sloveniji.[1]
________________________________________
[1] O najstarejših upodobitvah tega motiva na Slovenskem Ana LAVRIČ, Bratovščine na Slovenskem pod zavetniškim plaščem Marije in svetnikov, Patriae et orbi. Essays on Central European Art and Architecture/Študije o srednjeevropski umetnosti. Festschrift in Honour of Damjan Prelovšek/Jubilejni zbornik za Damjana Prelovška (edd. Ana Lavrič, Franci Lazarini, Barbara Murovec), Ljubljana 2015, pp. 482–484.
Žiče, Župnijska cerkev sv. Petra, 2. faza (Žiče), 2025 (nazadnje posodobljeno 18. 2. 2025). Corpus picturarum muralium medii aevi, https://corpuspicturarum.zrc-sazu.si/poslikava/2-faza-zice/ (19. 9. 2026).
Pravni pogoji uporabe
© 2026 ZRC SAZU UIFS, Corpus picturarum muralium medii aevi
ZRC SAZU
Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta
Novi trg 2
1000 Ljubljana
Spodaj seznam podrobno opisuje piškotke, ki se uporabljajo na našem spletnem mestu.
| Piškotek | Vrsta | Trajanje | Opis |
|---|---|---|---|
| _ga | Ne-nujen | 2 leti | Ta piškotek namesti Google Analytics. Piškotek se uporablja za izračun podatkov o obiskovalcih, sejah, kampanjah in spremljanje uporabe spletnega mesta za poročilo o analitiki spletnega mesta. Piškotki anonimno shranjujejo informacije in dodelijo naključno ustvarjeno številko za prepoznavanje edinstvenih obiskovalcev. |
| _gat | Ne-nujen | 1 minuto | Google s tem piškotkom razlikuje uporabnike. |
| _gid | Ne-nujen | 1 dan | Ta piškotek namesti Google Analytics. Piškotek se uporablja za shranjevanje informacij o tem, kako obiskovalci uporabljajo spletno mesto, in pomaga pri ustvarjanju analitičnega poročila o tem, kako deluje spletno mesto. Zbrani podatki, vključno s številom obiskovalcev, virom, od kod prihajajo, in strani so se anonimno prikazali. |
| cookielawinfo-checkbox-necessary | Nujen | 1 leto | Ta piškotek nastavi vtičnik GDPR Cookie Consent. Piškotki se uporabljajo za shranjevanje soglasja uporabnika za piškotke v kategoriji "Nujno". |
| cookielawinfo-checkbox-non-necessary | Nujen | 1 leto | Ta piškotek nastavi vtičnik GDPR Cookie Consent. Piškotki se uporabljajo za shranjevanje soglasja uporabnika za piškotke v kategoriji "Ne-nujno". |
| CookieLawInfoConsent | Nujen | 1 year | Piškotek se uporablja za shranjevanje povzetka privolitve za uporabo piškotkov. Ne hrani nobenih osebnih podatkov. |
| PHPSESSID | Nujen | Seja | Piškote hrani podatke o uporabnikovi seji in uporabnikom omogoča, da se njihovi vnosi hranijo med časom obiska spletne strani. |
| pll_language | Nujen | 1 leto | S tem piškotkom si zapomnimo izbiro uporabnika glede jezika. |
| show_preloader_once | Nujen | Seja | S tem piškotkom si zapomnimo uporabnikov prvi obisk. |
| viewed_cookie_policy | Nujen | 1 leto | Piškotek se uporablja za shranjevanje, ali ste se strinjali z uporabo piškotkov ali ne. Ne hrani nobenih osebnih podatkov. |