Videti ni ne vtiskov ne vreznin. Na upodobitvi sv. Krištofa se na več mestih jasno kaže rdeča predrisba, ki je ponekod še prekrita s temnejšo rdečerjavo končno konturo. Razločimo jo, denimo, na Krištofovem pasu in sredinskem vozlu (sl. 6). Med obema prizoroma se še jasno vidi tudi navpična rdeča črta, ki ju razmejuje in ki je narejena z odtisnjeno vrvico, namočeno v rdečo barvo (sl. 7). Na Mariji Zavetnici s plaščem rdeče predrisbe ne razberemo; izjema je del plašča, ki sega na upodobitev sv. Krištofa. Zdi se, da je predrisba na upodobitvi Marije narejena v črni (npr. Marijine roke, zgornji del plašča, obrazi priprošnjikov), končna kontura pa je prav tako narejena z debelo črno in ne z rjavo barvo (sl. 7). Jezusov obraz se ni ohranil, Krištof pa ima podolgovato glavo s širokim in visokim čelom, obraz se nekoliko trikotniško zoža proti bradi. Oči so velike in široko odprte, obrvi pa so poenotene z linijo zgornje veke, pri čemer gre za dokaj izjemno oblikovanje, saj so v srednjeveškem stenskem slikarstvu običajno obrvi le ločene od oči. Iz obeh obrvi raste raven, a širok nos, ki se že začne s širokim nosnim korenom, a ga zaključuje ožja konica z ozkimi nosnicami. Usta z daljšo zgornjo in krajšo spodnjo ustnico delujejo polno, izpod nosa pa rastejo diagonalno postavljeni brki. Barvne modelacije skorajda ni; gre za osnovni svetli inkarnat, nekaj okrastega senčenja pa opazimo le okoli oči in vzdolž nosu. Svetnikov vrat je oblikovan s temnejšo oker barvo, svetlo pa izstopata obe kiti, ki tvorita črko V, kar je verjetno ena od značilnosti slikarja. Temnorjavi lasje obdajajo njegovo glavo in padajo vzdolž vratu do ramen. Zdi se, da je Marijin obraz drugačen, deluje bolj okroglo, brada je široka in s poudarjeno sredinsko črto, pri očeh pa ne moremo razbrati, ali gre pri ohranjeni polkrožni liniji za obrvi ali za enako oblikovane velike oči kot pri sv. Krištofu. Glede na širok nosni koren in komaj zaznavno veliko šarenico desnega očesa se zdi verjetneje, da je izdelava obraza enaka kot pri sv. Krištofu. Nos se žal ni ohranil, usta pa delujejo manjša in so bolj našobljena. So tudi počrnela; morda so naslikana z minijem. Obrazi priprošnjikov so po osnovni obliki enaki Marijinemu obrazu, saj so prav tako okroglo zasnovani. So pa zelo močno retuširani in kar nekaj jih je rekonstruiranih, tako da pravzaprav ne vemo, kakšni so sprva dejansko bili. Obrvi so postavljene visoko, oči pa so večinoma polzaprte, s poudarjeno zgornjo veko in z okroglimi šarenicami, medtem ko spodnje veke praktično ni. Nosovi delujejo nekoliko krompirjasto, usta pa so večinoma zavihana v nasmeh. Oblikovanje rok in nog vidimo le na sv. Krištofu. Svetnik ima ozke in dolge roke z dolgimi tankimi prsti. Na osnovno svetlorožnato barvo inkarnata je slikar potegnil temnejše poteze senc, ki tečejo vzdolž hrbta dlani do prstov in tako poudarjajo kite. Na takšen način je osenčil tudi notranjo stran dlani. Jezusove noge delujejo ploske, a so z majhnimi in tankimi vzporednimi prsti vseeno lepo oblikovane. Senčene so okoli gležnjev ter vzdolž notranjega roba narti in prstov. Draperije so oblikovane na osnovi lokalne barve s temnejšimi gubami, ki jih je slikar nanašal s širokim čopičem. Zgornji del Krištofovega plašča, ki mu visi prek ramen, je narejen precej shematično, saj so gube potegnjene s temnejšo črto v vzporednih linijah, ne vidimo pa senčenja in mehkega prehajanja med barvami; morda je naknadno senčenje odpadlo. Tudi njegov plašč, okrašen po celotni površini s kvadratki (verjetno s pomočjo šablone), deluje plosko, in sicer kot oklep. Ne čutimo ne mehkobe tkanine niti svetnikovega telesa pod tuniko. Poudarimo naj, da sta telesi sv. Krištofa in Marije zasnovana enako, in sicer s širokimi rameni in z ožjim trupom, ki se zoža v vitek pas, potem pa se v višini bokov oblo razširi, kar ustvarja svojevrstno eleganco. Nimba sv. Krištofa in Marije sta različna. Svetnikov je preprost; ima le osnovno rumeno barvo in eno zunanjo temno konturo, Marijin pa je rdeč in oblikovan z dvojno zunanjo črto. Sestava ometa in, kot je videti, en sam omet pod obema prizoroma, oblika glavnih dveh teles in morda tudi njun obraz razkrivajo roko istega mojstra. Drugačna barva predrisbe in končne konture, različen izbor pigmentov in drugačen nimb pa govorijo v prid hipotezi o dveh slikarjih. Če sta delala na isto plast ometa, sta morala pripadati isti delavnici, saj sta delala istočasno.