Župnijska cerkev sv. Petra

Žiče

EŠD: 3543

Seznam poslikav

1. faza (Žiče)

2. faza (Žiče)

Zgodovinski podatki

Vas Žiče oz. Žička vas se omenja že leta 1173, ko je oglejski patriarh Ulrik II. desetino s tamkajšnjih posesti namenil kartuziji Žiče,[1] kar je potrdil tudi sin ustanovitelja žičkega samostana, štajerskega mejnega grofa Otokarja III. Traungauca, prvi štajerski vojvoda Otokar I. (IV.) v listini iz leta 1182.[2] Že leta 1305 naj bi kartuzijani prosili kardinala in papeškega legata Napoleona Ursinija za postavitev kapele v Žičah, listina s potrditvijo pa je bila izdana v letu 1308.[3] Leta 1310 je vojvoda Friderik III. Ulriku Žovneškemu ukazal, da naj med drugim posebej skrbi tudi za samostanske posesti pri Žički vasi.[4] Interesi konjiških župnikov so v vasi kljub več dogovorom ostali živi, kar dokazujeta vsaj listina iz leta 1375, ko se je župnik Ulrik Troephel zavezal, da samostanu ne bo več delal krivice, in listina iz leta 1392, ko je župnik Peter Topoltz nekemu kleriku zagotovil dohodke cerkve sv. Petra; ta listina velja tudi za prvo omembo cerkve.[5] Cerkev sv. Petra je od okoli leta 1788 sedež župnije, leta 1991 pa je bila združena z župnijo Špitalič.[6]

________________________________________

[1] KOS 1915, pp. 274–275; MLINARIČ 1991, pp. 39, 48, 557.
[2] MLINARIČ 1991, pp. 50–51.
[3] STEGENŠEK 1909, p. 166; MLINARIČ 1991, p. 75.
[4] MLINARIČ 1991, pp. 77–78.
[5] MLINARIČ 1991, p. 75.
[6] Krajevni leksikon Slovenije 1976, p. 312; 600 let župnijske cerkve sv. Petra v Žičah 1992, s. p. Sodeč po prepisu iz župnijske kronike, je imela cerkev vsaj od 18. stoletja naprej tudi pokopališke pravice, prvotna ustanovitev podžupnije pa naj bi se zaradi pomanjkanja duhovnikov izvedla šele v 19. stoletju.

Stavbni razvoj

Današnja pravilno orientirana stavba kaže relativno enotno podobo iz prvih stoletij novega veka. Sestavlja jo enoladijski prostor, ki je obokan s štirimi križnimi oboki različnih dimenzij in ima na zahodni strani emporo oziroma pevski kor, ki ga podpirata dva stebra. Prezbiterij je sestavljen iz nekoliko nepravilne (trapezaste) kvadratne križno obokane obočne pole in preprostega triosminskega sklepa. Ob severni steni prezbiterija je zvonik z nižjim prizidkom na zahodni strani, na južni strani ob spoju ladje s prezbiterijem pa še enonadstropna zakristija. Na glavnem portalu je letnica 1705, na stranskem portalu, ki je umeščen približno na sredino južne ladijske stene, pa letnica 1661. Glede na arhivske podatke naj bi gradnjo kapele oziroma podružnične cerkve v Žičah ali njeni okolici žički opat načrtoval že vsaj leta 1305, za kar naj bi mu nato leta 1308 uspelo pridobiti tudi pogojno dovoljenje, zanesljivo pa je stavba v vasi stala konec 14. stoletja oziroma leta 1392, saj se takrat v Žičah omenja podružnica sv. Petra.[1] Zaradi številnih prezidav v novem veku je Avguštin Stegenšek leta 1909 domneval, da od prvotne srednjeveške stavbe ni ostalo ničesar,[2] a so novejše raziskave – med temi je najpomembnejše ravno odkritje srednjeveških poslikav na južni ladijski steni – pokazale, da temu ni tako. Glede na poslikave, ki jih na podlagi sloga lahko umestimo v drugo četrtino 14. stoletja, in opažanja Ivana Curka (izpred leta 1967, tako da poslikav še ni poznal), da je srednjeveška tudi današnja zahodna stena (tega sicer ni posebej utemeljil),[3] lahko sklepamo, da je glavnina današnje ladje še srednjeveška. Sprva je bila ladja verjetno nižja in neobokana. Iz fotografske dokumentacije, posnete ob konservatorsko-restavratorskih posegih v letu 1967, je razvidno, da je bilo nad današnjim južnim portalom gotsko šilasto okno. Vrh njegovega loka je bil približno na višini levice sv. Krištofa, je pa bilo ob zaključku del še istega leta zopet prekrito z ometom.[4] Raziskave leta 2002 so pokazale, da naj bi bil pod ometom severne stene delno ohranjen preprost gotski stranski portal.[5] Kot lahko sodimo po stavbnih detajlih na južni strani zvonika, ki je bil srednjeveški cerkvi verjetno prizidan v 16. stoletju, pa je bil prezbiterij prvotno precej nižji – v prvem nadstropju se je ohranil prehod, nad katerim so vidne sledi prvotne dvokapne strehe, kar kaže na to, da je bil prvotni oltarni prostor celo toliko nižji, da so morali za prehod iz zvonika v podstrešje narediti poseben hodnik.[6] Za čas prve polovice 14. stoletja manjši petosminski prezbiterij za podružnično cerkev v slovenskem prostoru ne bi bil nič nenavadnega. Prav tako ni presenetljivo, da naj stavba v srednjem veku še ne bi imela zvonika, čeprav se v poročilu iz leta 2006 line v zvoniku omenjajo kot gotske.[7] Najverjetneje so v času nastanka južnega portala okoli leta 1660/1661 cerkev tudi bistveno predelali. Takrat so verjetno povišali ladjo in jo obokali, dodali zahodno emporo oziroma pevski kor, spremenili okenske odprtine v pravokotne, polkrožne in okrogle ter v celoti podrli stari prezbiterij in ga nadomestili z današnjim. Na tej stopnji so verjetno še ohranili prvotni gotski portal na zahodni steni in ga nadomestili šele leta 1705, ko naj bi tudi povišali zvonik in ga prekrili s čebulasto streho. Iz župnijske kronike je razvidno, da je bil prizidek v kletni prostor zahodno ob zvoniku, ki je služil za mrliško vežico, dodan v 18. stoletju, enkrat v tem času pa so za nadstropje povišali tudi zakristijo in tam uredili dodatno kapelo.[8] Zunanjščina cerkve je današnji izgled z odstranitvijo mrliške vežice in rekonstrukcijo naslikanih šivanih robov iz 17. in 18. stoletja dobila ob zadnji obnovi, začeti leta 2002.[9]

________________________________________

[1] STEGENŠEK 1909, p. 166; MLINARIČ 1991, p. 75.
[2] STEGENŠEK 1909, p. 166.
[3] CURK 1967, p. 74.
[4] Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Celje, Fototeka, Žiče, ž. c. sv. Petra, karton 2, slika 4, 5 (Ivan Stopar, september 1967, negativ A150/19, 31).
[5] BADOVINAC 2006, p. 196.
[6] STEGENŠEK 1909, p. 166; CURK 1967, p. 74.
[7] BADOVINAC 2006, p. 196.
[8] STEGENŠEK 1909, p. 16; CURK 1967, pp. 72, 74; 600 let župnijske cerkve sv. Petra v Žičah 1992, s. p. Po prepisu župnijske kronike naj bi prizidek ob zvoniku nastal v 18. stoletju ob povišanju zvonika, kapela nad zakristijo pa naj bi bila urejena leta 1890.
[9] BADOVINAC 2006, p. 196.

Stanje raziskav z bibliografijo

Poleti leta 1967 je žički župnik Anton Tomažič Zavod za spomeniško varstvo v Celju obvestil, da so ob obnovi fasade ob stranskem vhodu v cerkev odkrili dve starejši poslikavi.[1] France Stele je upodobitev sv. Krištofa prepoznal kot enega najzgodnejših primerov tega ikonografskega motiva v Sloveniji,[2] obe poslikavi pa umestil v skupino t. i. zgodnjegotskega risarskega sloga.[3] Časovno je poslikavo umestil samo v podnapisu k sliki sv. Krištofa v knjigi Slikarstvo v Sloveniji od 12. do srede 16. stoletja, in sicer jo je postavil v prvo polovico 14. stoletja.[4] Z vidika raziskovanja problematike poslikav cerkvenih zunanjščin v Sloveniji se je Žičam v prvi polovici devetdesetih let 20. stoletja posvetil Robert Peskar,[5] ikonografsko pa je Marijino podobo obravnaval Lev Menaše leta 1994.[6] Podrobneje se je poslikavama posvetila šele Tanja Zimmermann v svoji doktorski disertaciji iz leta 1996. Njene ugotovitve je povzela Mateja Janša v svoji diplomski nalogi iz leta 2001,[7] v glavnem pa jim je leta 2004 pritrdil tudi Janez Höfler. On opozarja, da zaradi slabše ohranjenosti in močnih retuš, ki so zabrisale njun fizični odnos glede na lego plasti, podrobnejša analiza ni možna.[8]

BADOVINAC 1992
Bogdan BADOVINAC, Žiče, cerkev sv. Petra, Varstvo spomenikov, 34, 1992, p. 323.

BADOVINAC 2006
Bogdan BADOVINAC, Žiče, cerkev sv. Petra, Varstvo spomenikov. Poročila, 42, 2006, pp. 195–196.

CURK 1967
Jože CURK, Topografsko gradivo. 4: Sakralni spomeniki na območju občine Slovenske Konjice, Celje 1967.

HÖFLER 2001
Janez HÖFLER, Srednjeveške freske v Sloveniji. 3: Okolica Ljubljane z Notranjsko, Dolenjsko in Belo krajino, Ljubljana 2001.

HÖFLER 2004
Janez HÖFLER, Srednjeveške freske v Sloveniji. 4: Vzhodna Slovenija, Ljubljana 2004.

JANŠA 2001
Mateja JANŠA, Pregled stenskega slikarstva na Spodnjem Štajerskem od konca 14. do sredine 16. stoletja, Ljubljana 2001 (tipkopis diplomske naloge).

KOS 1915
Franc KOS, Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku. 4: 1101–1200, Ljubljana 1915.

Krajevni leksikon Slovenije 1976
Krajevni leksikon Slovenije. 3: Svet med Savinjskimi Alpami in Sotlo (edd. Roman Savnik, France Planina), Ljubljana 1976.

MENAŠE 1994
Lev MENAŠE, Marija v slovenski umetnosti. Ikonologija slovenske marijanske umetnosti od začetkov do prve svetovne vojne, Celje 1994.

MLINARIČ 1991
Jože MLINARIČ, Kartuziji Žiče in Jurklošter. Žička kartuzija ok. 1160–1782. Jurkloštrska kartuzija ok. 1170–1595, Maribor 1991.

OTER GORENČIČ 2024
Mija OTER GORENČIČ, Kužne slike v srednjeveškem stenskem slikarstvu Slovenije, Epidemije in zdravstvo. Zgodovinski pogled (ed. Katarina Keber), Ljubljana 2024, pp. 75–129.

PESKAR 1991
Robert PESKAR, Srednjeveške poslikave zunanjščin cerkva v osrednji Sloveniji, Ljubljana 1991 (tipkopis diplomske naloge).

PESKAR 1995
Robert PESKAR, Srednjeveške poslikave cerkvenih zunanjščin v Sloveniji/Mittelalterliche sakrale Außenmalereien in Slowenien, Gotika v Sloveniji. Nastajanje kulturnega prostora med Alpami, Panonijo in Jadranom/Gotik in Slowenien. Vom Werden des Kulturraums zwischen Alpen, Pannonien und Adria/Il gotico in Slovenia. La formazione dello spazio culturale tra le Alpi, la Pannonia e l’Adriatico (ed. Janez Höfler), Ljubljana 1995, pp. 309–319, 321–329.

STEGENŠEK 1909
Avguštin STEGENŠEK, Konjiška dekanija, Maribor 1909 (Umetniški spomeniki Lavantinske škofije, 2).

STELE 1969
France STELE, Slikarstvo v Sloveniji od 12. do srede 16. stoletja, Ljubljana 1969.

STELE 1972
France STELE, Gotsko stensko slikarstvo, Ljubljana 1972.

600 let župnijske cerkve sv. Petra v Žičah 1992
600 let župnijske cerkve sv. Petra v Žičah. 15. avgust 1992 (ed. Stane Nežič), Žiče 1992 (tipkopis).

VODNIK 1998
Alenka VODNIK, Tekstilni vzorci v srednjeveškem stenskem slikarstvu na Slovenskem, Ljubljana 1998.

ZIMMERMANN 1996
Tanja ZIMMERMANN, Stensko slikarstvo poznega 13. in 14. stoletja na Slovenskem, Ljubljana 1996 (tipkopis doktorske disertacije).

________________________________________

[1] Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Celje, Dokumentacija Žiče – ž. c. sv. Petra, pismo žičkega župnika Antona Tomažiča Zavodu za spomeniško varstvo v Celju, 7. 8. 1967.
[2] STELE 1969, p. 25.
[3] STELE 1969, p. 134; STELE 1972, p. X.
[4] STELE 1969, p. 339, fig. 265.
[5] PESKAR 1991, pp. 10, 20; PESKAR 1995, p. 310.
[6] MENAŠE 1994, p. 132.
[7] JANŠA 2001, pp. 69–70.
[8] HÖFLER 2004, pp. 257–258. Tanja Zimmermann in Janez Höfler v svojih bibliografijah navajata tudi poročilo Ivana Komelja iz leta 1971 (Varstvo spomenikov, 22, 1971, p. 46), vendar gre tu samo za zelo kratko omembo odkritih fresk v samostanu Žiče.

Restavratorski in obnovitveni posegi

Poslikavi so odkrili poleti leta 1967 ob obnovi cerkvene zunanjščine, njuno odkrivanje pa je prevzela celjska območna enota Zavoda za spomeniško varstvo.[1] Naslednji dokumentirani poseg je leta 1991 izvedel restavrator Aleš Sotler z ekipo sodelavcev Restavratorskega centra Republike Slovenije.[2] Iz Sotlerjevega poročila in slikovnega gradiva je razvidno, da med posegi ob koncu šestdesetih let poslikave niso bile restavrirane v celoti. Močno nakljuvane poslikave so bile kitane samo v manjšem obsegu v zgornjem in spodnjem delu in so bile ves čas brez ustrezne zaščite.[3] Med posegi v letu 1991 so bile poslikave očiščene, kitane so bile vse nakljuvanine in izvedena je bila dopolnitev z retušami.[4] Ob koncu devetdesetih let so poskrbeli še za nadstrešek.[5]

________________________________________

[1] Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Celje, Dokumentacija Žiče – ž. c. sv. Petra, pismo žičkega župnika Antona Tomažiča Zavodu za spomeniško varstvo v Celju, 7. 8. 1967 in Fototeka, Žiče, ž. c. sv. Petra, karton 2, slika 4, 5 (Ivan Stopar, september 1967, negativ A150/19, 31); HÖFLER 2004, p. 257.
[2] BADOVINAC 1992, p. 323.
[3] Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Celje, Dokumentacija Žiče – ž. c. sv. Petra, pismo Restavratorskega centra Republike Slovenije Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje, Program in predračun za restavratorske posege v cerkvi sv. Janeza [Petra] v Žičah, št. 02–342/1 (?), 23. 7. 1990 in Fototeka, Žiče, ž. c. sv. Petra, več kartonov in samostojnih fotografij.
[4] HÖFLER 2004, p. 257.
[5] Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Celje, Dokumentacija Žiče – ž. c. sv. Petra, pismo Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Celju Župnijskemu uradu Sv. Petra v Žičah, Zadeva: Vratni nadstreški in zaščita fresk na ž. c. sv. Petra v Žičah, št. 62–1709/1–97–33 (?), 26. 3. 1997.

Galerija

Pokaži več

Tloris s poslikavami

Žiče, Župnijska cerkev sv. Petra, 2024 (nazadnje posodobljeno 18. 2. 2025). Corpus picturarum muralium medii aevi, https://corpuspicturarum.zrc-sazu.si/spomenik/cerkev-sv-petra-2/ (14. 9. 2026).

Piškotek	Vrsta	Trajanje	Opis
_ga	Ne-nujen	2 leti	Ta piškotek namesti Google Analytics. Piškotek se uporablja za izračun podatkov o obiskovalcih, sejah, kampanjah in spremljanje uporabe spletnega mesta za poročilo o analitiki spletnega mesta. Piškotki anonimno shranjujejo informacije in dodelijo naključno ustvarjeno številko za prepoznavanje edinstvenih obiskovalcev.
_gat	Ne-nujen	1 minuto	Google s tem piškotkom razlikuje uporabnike.
_gid	Ne-nujen	1 dan	Ta piškotek namesti Google Analytics. Piškotek se uporablja za shranjevanje informacij o tem, kako obiskovalci uporabljajo spletno mesto, in pomaga pri ustvarjanju analitičnega poročila o tem, kako deluje spletno mesto. Zbrani podatki, vključno s številom obiskovalcev, virom, od kod prihajajo, in strani so se anonimno prikazali.
cookielawinfo-checkbox-necessary	Nujen	1 leto	Ta piškotek nastavi vtičnik GDPR Cookie Consent. Piškotki se uporabljajo za shranjevanje soglasja uporabnika za piškotke v kategoriji "Nujno".
cookielawinfo-checkbox-non-necessary	Nujen	1 leto	Ta piškotek nastavi vtičnik GDPR Cookie Consent. Piškotki se uporabljajo za shranjevanje soglasja uporabnika za piškotke v kategoriji "Ne-nujno".
CookieLawInfoConsent	Nujen	1 year	Piškotek se uporablja za shranjevanje povzetka privolitve za uporabo piškotkov. Ne hrani nobenih osebnih podatkov.
PHPSESSID	Nujen	Seja	Piškote hrani podatke o uporabnikovi seji in uporabnikom omogoča, da se njihovi vnosi hranijo med časom obiska spletne strani.
pll_language	Nujen	1 leto	S tem piškotkom si zapomnimo izbiro uporabnika glede jezika.
show_preloader_once	Nujen	Seja	S tem piškotkom si zapomnimo uporabnikov prvi obisk.
viewed_cookie_policy	Nujen	1 leto	Piškotek se uporablja za shranjevanje, ali ste se strinjali z uporabo piškotkov ali ne. Ne hrani nobenih osebnih podatkov.