Srednjeveške poslikave so odkrili v drugi polovici leta 1959 pod vodstvom konservatorja Ivana Komelja, ki jih je tudi prvi umetnostnozgodovinsko opredelil. Starejšo plast je datiral okoli leta 1300, mlajšo okoli leta 1400, slednjo pa je slogovno opredelil kot preplet tradicije 14. stoletja in modernejšega furlanskega slikarstva.[1] France Stele je v osnovi prevzel Komeljeve interpretacije, podobno kot približno tri desetletja kasneje Tanja Zimmermann pa se je bolj posvetil le mlajši fazi in jo umestil v posebno dolenjsko skupino.[2] Vilma Praprotnik je obe fazi poslikave obravnavala z vidika naslikanih ornamentalnih okvirjev, na podlagi teh pa je starejšo fazo datirala v sredo 14. stoletja.[3] Tanja Gregorovič/Zimmermann je v članku iz leta 1993 ter v katalogu razstave Gotika v Sloveniji iz leta 1995 drugo fazo datirala v konec 14. stoletja.[4] V svoji disertaciji je več pozornosti zopet namenila le drugi fazi poslikave; prvo je samo opisala in jo datirala v drugo četrtino 14. stoletja.[5] Drugo fazo je umestila v poglavje o t. i. »mešanem« severnjaško-italijanskem slogu, več pozornosti kot samemu slogu pa je namenila ikonografskim rešitvam in jih datirala v čas okoli let 1390–1400.[6] Podrobneje se je posebno starejši fazi posvetil šele Robert Peskar, ki je opozoril na mešanje še romanskih in zgodnjegotskih elementov, na podlagi tako severnih kot zahodnih primerjav pa jih je datiral v drugo četrtino 14. stoletja.[7] Podobno je obravnaval tudi drugo fazo poslikav, kjer je v glavnem preciziral  starejše ugotovitve, posebno s predlogom, da je votivna podoba na severni ladijski steni nekoliko starejša od preostale poslikave, glede na slogovne značilnosti pa je celoto vseeno umestil v čas okoli leta 1400.[8] V začetku novega stoletja se je poslikavam posvetil Janez Höfler, ki je prvo fazo na podlagi podobnih argumentov kot njegovi predhodniki datiral v obdobje med romaniko in gotiko, in sicer v prvo četrtino 14. stoletja, avtorja pa je iskal v južnotirolskem prostoru; nekoliko je preciziral tudi ikonografijo. V povezavi z drugo fazo je v glavnem potrdil predhodne raziskave in jo datiral v zadnji dve desetletji 14. stoletja (okoli let 1380–1400).[9] Datacijo v začetek 14. stoletja je zatem sprejel tudi Robert Peskar.[10] Zadnji pomembni doprinos je kmalu zatem prispevala Anabelle Križnar s temeljitimi tehničnimi raziskavami.[11]

GREGOROVIČ 1993
Tanja GREGOROVIČ, Freske na Brdinjah nad Kotljami in njihov umetnostnozgodovinski položaj/The Frescoes in Brdinje above Kotlje and Their Significance for Art History, Zbornik za umetnostno zgodovino, n. s. 29, 1993, pp. 41–65, tab. XIII–XVIII.

Historična topografija 2021
Historična topografija Kranjske (do leta 1500), Ljubljana 2021² (Slovenska historična topografija, 1), https://topografija.zrc-sazu.si/sht/files/SHT-Kranjska_web2.0.pdf.

HÖFLER 1982
Janez HÖFLER, Trije popisi cerkva in kapel na Kranjskem in Slovenskem Štajerskem s konca 16. stoletja, Ljubljana 1982.

HÖFLER 2001
Janez HÖFLER, Srednjeveške freske v Sloveniji. 3: Okolica Ljubljane z Notranjsko, Dolenjsko in Belo krajino, Ljubljana 2001.

HÖFLER 2016
Janez HÖFLER, O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem. K razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku, Ljubljana 2016², http://viharnik.com/downloads/Oprvihcerkvah_2izdaja.pdf.

HÖFLER 2017
Janez HÖFLER, Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem. Kranjska, Ljubljana 2017², http://www.viharnik.com/content.php?IDb=89.

KOMELJ 1960
Ivan KOMELJ, Pangrč Grm, Varstvo spomenikov, 7/1958–1959, 1960, pp. 188–196.

KOMELJ 1966
Ivan KOMELJ, Dvajset let odkrivanja srednjeveških fresk, Varstvo spomenikov, 10/1965, 1966, pp. 39–76.

KOS 1975
Milko KOS, Gradivo za historično topografijo Slovenije (za Kranjsko do leta 1500), 2, Ljubljana 1975.

KRIŽNAR 2006
Anabelle KRIŽNAR, Slog in tehnika srednjeveškega stenskega slikarstva na Slovenskem, Ljubljana 2006.

PESKAR 1997
Robert PESKAR, Gotska poslikava Miklavževe cerkve nad Pangrč Grmom, Gorjanci. Dolenjski zbornik 1997 (eds. Marinka Dražumerič, Andrej Hudoklin), Novo mesto 1997, pp. 219–235.

PESKAR 2002
Robert PESKAR, O srednjeveških freskah. Janez Höfler: Srednjeveške freske v Sloveniji, III. knjiga: Okolica Ljubljane z Notranjsko, Dolenjsko in Belo krajino, založba Družina: Ljubljana 2001, Rast. Revija za literaturo, kulturo in družbena vprašanja, 13/1, 2002, pp. 43–51.

PIRNAT 1975
Miha PIRNAT, Čelovnik, Fojana, Pangrč Grm, Krtina. Različni načini restavriranja, Varstvo spomenikov, 17–19/2, 1975, pp. 75–88.

POHL 1966
Emil POHL, Raziskave slikarske tehnike na stenskih slikah v Pangrč Grmu, Varstvo spomenikov, 10/1965, 1966, pp 103–109.

PRAPROTNIK 1973
Vilma PRAPROTNIK, Ornamentika slikanih okvirov v srednjeveškem stenskem slikarstvu v Sloveniji, Zbornik za umetnostno zgodovino, n. s. 10, 1973, pp. 31–78.

STELE 1969
France STELE, Slikarstvo v Sloveniji od 12. do srede 16. stoletja, Ljubljana 1969.

STELE 1972
France STELE, Gotsko stensko slikarstvo, Ljubljana 1972.

ZIMMERMANN 1995
Tanja ZIMMERMANN, Stensko slikarstvo poznega 13. in zgodnjega 14. stoletja, Gotika v Sloveniji (ed. Janez Höfler), Narodna galerija, Ljubljana 1995, pp. 221–223.

ZIMMERMANN 1996
Tanja ZIMMERMANN, Stensko slikarstvo poznega 13. in 14. stoletja na Slovenskem, Ljubljana 1996 (tipkopis doktorske disertacije).

_________________________________________

[1] KOMELJ 1960; KOMELJ 1966, pp. 46, 62.
[2] STELE 1969, pp. 52, 122, 306; STELE 1972, p. XI.
[3] PRAPROTNIK 1973, pp. 34, 41, 48, 56, 58, 60.
[4] GREGOROVIČ 1993, p. 52, 65; ZIMMERMANN 1995, p. 222.
[5] ZIMMERMANN 1996, p. 207.
[6] ZIMMERMANN 1996, pp. 108–110, 207.
[7] PESKAR 1997, pp. 221–225.
[8] PESKAR 1997, p. 225–232.
[9] HÖFLER 2001, pp. 143–148.
[10] PESKAR 2002, p. 45.
[11] KRIŽNAR 2006, pp. 207–213, passim.