Menu
Fragmente prve plasti poslikav najdemo v ladji, in sicer na slavoločni in južni steni. Poslikava je bila verjetno razdeljena na dva vodoravna pasova. Na slavoločni steni so bile poslikave uokvirjene s široko borduro, sestavljeno iz cikcakasto izmenjujočih se razvejanih listov v oker in temno rdeči barvi. Na spodnjem pasu so bile naslikane frontalno postavljene celopostavne svetniške figure pod trilistno zaključenimi arkadnimi loki s trikotnimi čeli.
Na severni strani slavoločne stene je delno hranjena upodobitev škofa z nizko mitro na glavi. Upodobljen je kot starejši mož s sivimi lasmi, ki mu segajo do ramen, in kratko brado. Desno roko dviga v blagoslov, v močno poškodovani levici pa je držal knjigo in mogoče še škofovsko palico oziroma neki drugi podolgovati atribut. Oblečen je v mašni plašč oker barve, ki je bil nekdaj v celoti pokrit z rdečimi medaljoni s četverolisti, spodnje oblačilo je zeleno. Na prizoru nad njim je ohranjen samo delček draperije.
Na južni strani slavoločne stene je od spodnjega pasu ohranjen samo fragment svetniške glave s čepico (?). Bolje je razpoznaven prizor zgornjega pasu z delno vidno klečečo figuro, katere desni del telesa in glava nista ohranjena.
V celoti je vsaj v osnovnih obrisih ohranjena samo figura na južni ladijski steni tik ob slavoločni steni. Stoji pod trikotnim baldahinom, obdanim s stolpiči, ki že kažejo željo po prostorskem oblikovanju. Figura se obrača na svojo levo proti naslednji figuri, ki pa je bila skoraj v celoti uničena ob prebitju nove okenske odprtine – ohranila sta se le spodnji rob oblačila in obuto stopalo. Figuri loči vitek vijakast stebrič s kapitelom. Ohranjena stoječa figura z levo roko na prsih pridržuje knjigo, desno roko pa dviga v pozdrav. Oblečena je v zeleno spodnje oblačilo, pokrito z rdečimi medaljoni s štirilisti; izpod oblačila sta vidni obe obuti stopali. Čez ramena ima ogrnjen temno rdeč plašč. Močno poškodovan obraz je verjetno brez brade, obdajajo pa ga rjavi do ramen segajoči lasje.
Poslikava je močno okrnjena zaradi kasnejše širitve slavoloka in prebitja okenskih odprtin, barvne plasti pa so dodatno močno poškodovane zaradi uporabljene apnene tehnike na suh omet in nakljuvanosti ob nanašanju druge plasti poslikav.
Prehod iz romanike v gotiko. Romanske so posebno frontalno postavljene figure pod arkadami in nekateri vzorci (posebno medaljoni s četverolisti), medtem ko arhitektura arkad s trilisti že kaže na gotiko.
Neznani slikar.
Zaradi slabe ohranjenosti nobene figure ne moremo zanesljivo identificirati. V spodnjem pasu so, kot lahko sodimo po nimbih, upodobljeni različni svetniki; za svetnika na južni steni je Janez Höfler predlagal, da bi bil lahko eden od apostolov,[1] kar pa ni nujno. V delno ohranjeni klečeči figuri na zgornjem pasu poslikave na južni strani slavoločne stene je France Stele prepoznal portret donatorja,[2] Janez Höfler pa je zaradi njene umeščenosti v skalnato pokrajino verjetno pravilno predlagal, da gre za upodobitev Kajnove daritve – na tem mestu slavoločne stene je motiv Abelove in Kajnove daritve v stenskem slikarstvu v vzhodnoalpskem prostoru običajen že od romanike.[3]
________________________________________
[1] HÖFLER 2001, p. 144.
[2] S tem bi bil to eden najstarejših donatorskih portretov na Slovenskem, gl. STELE 1969, p. 306.
[3] HÖFLER 2001, p. 144.
Pigmenti: apnena bela, rumena in rdeča zemlja, zelena zemlja, ogljikova črna
Analitične tehnike: OM, SEM-EDX, FTIR
Enoplasten omet, nanesen neposredno na zid, je površno zglajen, okrastosive barve in neenakomerno debel (10–25 mm). Z njim so očitno poskušali nekoliko zravnati valovito steno cerkve. Po prečnih prerezih sodeč, so apnu primešali zelo droben pesek enakomerne rjavkaste barve (sl. 1). Ta omet ni nosilec poslikave; ko se je neznani slikar lotil dela, je moral biti omet že suh in ustaljen in časovno torej ne sovpada z nastankom poslikave. Slikar si je pomagal z gostim apnenim beležem, ki ga je po potrebi nanašal v več plasteh. Naslikal je, denimo, barvo plašča, nato pa je za novo barvno plast (atribut, okras na plašču ipd.) nanesel najprej plast beleža in slikal nanjo. Belež je zato v končni fazi zelo debel, sama poslikava pa je slabše obstojna. Plasti na več mestih zaradi debeline ali pa slabe oprijetosti na podlago odpadajo z ometa. Prve raziskave te tehnike je v Pangrč Grmu sredi šestdesetih let 20. stoletja opravil že restavrator Emil Pohl,[1] ki je pod mikroskopom pregledal tudi nekaj prečnih prerezov in prišel do naslednjih ugotovitev: »Pod mikroskopom so na prerezih vidne posamezne plasti beležev. Na vsaki plasti so zgoščeni kristali kalcijevega karbonata, kar pomeni, da premazi niso bili naneseni takoj drug za drugim, temveč v krajših časovnih presledkih, tako da se je kalcijev hidroksid na površini delno že spremenil v kalcijev karbonat, še preden je bila nanj nanesena druga plast. Kljub temu vsi premazi skupaj sestavljajo enotno plast, v kateri ni opaziti težnje po odstopanju. Opaziti je samo odstopanje od nosilca beležev. V beležih so na več mestih razpoke, ki potekajo pravokotno na ravnino nanašanja beleža. Te poškodbe kažejo, da je sušenje potekalo prehitro oziroma da je voda v beležu prehitro izhlapevala, in sicer v spodnji suhi ter ustaljeni omet in v ozračje.«[2]
[1] POHL 1965, pp. 103–109; Ivan BOGOVČIČ, Material in tehnika gotskega stenskega slikarstva na Slovenskem, Gotika v Slovenij. Nastajanje kulturnega prostora med Alpami, Panonijo in Jadranom (ed. Janez Höfler), Ljubljana 1995, p. 287.
[2] POHL 1965, p. 105.
Vsi pigmenti, ki jih je uporabil slikar, so zemeljskega izvora, kar so dokazale tudi laboratorijske analize odvzetih vzorcev. Gre za rumeno in rdečo zemljo, alumosilikate in železove okside ter za zeleno zemljo (sl. 2). Modra barva ne vsebuje azurita, ampak gre za mešanje nekega organskega črnega pigmenta na osnovi oglja, pomešanega z belim apnom in rdečo zemljo (sl. 1). Vsi pigmenti vsebujejo visoko količino kalcijevega karbonata, kar kaže, da je bilo apno njihovo osnovno vezivo. Barvni nanosi so različni, in sicer od lazurnih do pastoznih, slednji pa so tudi slabše vezani na podlago, saj kalcijev hidroksid ni imel dovolj vezivne moči, da bi prodrl skozi debelejšo plast. Pohl kljub temu opaža, da se nekateri barvni nanosi dobro držijo podlage in da imajo celo večjo površinsko trdoto kot sam belež. Na podlagi tega sklepa, da je moral slikar pigmente zmešati z nekim organskim vezivom, po vsej verjetnosti kazeinom, česar pa se še ni dalo laboratorijsko dokazati: »Prisotnost organskega veziva potrjujejo tudi tiste barvne plasti, pri katerih je slikar dosegel končni barvni odtenek z večkratnim nalaganjem barv. Pri tem so se v barvni plasti zgostile velike količine organskega veziva, zato je ta postala trša od podlage. Posledica tega je bila, da se je podlaga krčila drugače kot barvne pasti in so se te začele luščiti. Z dodanim vezivom je slikar dosegel pri pastoznih premazih močnejše barvne odtenke, za zadnje korekture ali retuše pa je verjetno uporabljal večje koncentracije veziva.«[1]
[1] POHL 1965, pp. 106–107.
Poslikava je narejena v apneni tehniki in s slikanjem na več plasti beleža (sl. 1–2), ki ga je slikar skorajda pod vsakim novim barvnim nanosom dodajal še lokalno. Na tak način je vezal pigmente na osnovo, predhodno pa jim je verjetno dodajal še apneno vodo ali mleko. Pri debelejših barvnih nanosih in končnih dopolnitvah, kjer je želel doseči močnejši barvni ton, si je očitno pomagal še z nekim organskim vezivom, verjetno kazeinom. Te končne nanose je morda nanesel že na suho, na kar kažejo nekateri prečni prerezi (sl. 2). Ker so nanosi beleža dokaj debeli, poslikava odpada v plasteh vse do ometa.
Pri tej poslikavi lahko govorimo o obojem hkrati. Sinopije v smislu risbe na spodnjo plast ometa ni, je pa narejena na plast beleža, čez katero so nanesene nove plasti beleža, namenjene barvnim nanosom. S tem risba ostane pod beležem in, dokler je apneni nanos svež, risba proseva skozi. Videti je, da si je slikar ponekod, ko se prvotna pripravljalna risba ni več videla, pomagal z dodatnimi pripravljalnimi risbami, začrtanimi na nove plasti apnenega beleža; tako je na primer pri atributu škofa na slavoloku. Slikar je uporabljal večinoma zelo razredčeno rdečerjavo, ponekod pa tudi rumeno barvo, ki jo dobro razločimo na poškodovanih mestih poslikave (sl. 3). Vreznin in vtiskov ni, prav tako tudi ne podslikav, je pa slikar uporabil lokalne barve kot osnovo naknadni modelaciji, ki pa je večinoma odpadla.
Inkarnati obrazov so narejeni v sivi barvi, s katero je slikar tudi senčil. Tako je naredil predvsem nos, ki ga ni začrtal s konturo, ampak s široko sivo linijo, ki deluje hkrati kot senca stranic. Enako je modeliral tudi sence pod obrvmi in ob nosnem korenu, lice nad brki je senčil s potezo, ki se dvigne vse do ušes, usta pa je oblikoval še s temnejšo sivo. Oči je enako kot zenice poudaril še s črno konturo. Roke se večinoma niso ohranile, razberemo pa lahko še, da so dlani ozke, prsti pa dolgi in nerodno oblikovani. Vidimo le še belo osnovo in temnordečo konturo, ki obroblja roke. Lasne pramene je oblikoval na sivi ali okrastorumeni osnovi in nanjo zarisal valovite linije, ki pa so večinoma odpadle. Kako je slikar oblikoval gube draperij, ne moremo več oceniti, saj so večinoma odpadle. Nekatera oblačila je okrasil z vzorci; tako ima sv. škof vzorec iz medaljonov s četverolisti, narejene po vsej verjetnosti s pomočjo šablone, saj se na robovih vzorcev vidi nekoliko debelejša plast barve (čopič je zadel ob izrez), svetnik na južni steni pa ima po oblačilu razporejene preproste rumene kroge. Ko je slikar nanesel osnovno barvo, je za naslednje barvne plasti dodajal nove beleže, a vedno le v velikosti površine, ki jo je nameraval poslikati.
Pangrč Grm, Podružnična cerkev sv. Nikolaja, 1. faza (Pangrč Grm), 2024 (nazadnje posodobljeno 29. 8. 2024). Corpus picturarum muralium medii aevi, https://corpuspicturarum.zrc-sazu.si/poslikava/1-faza-cerkev-sv-nikolaja-pangrc-grm-2/ (11. 9. 2026).
Pravni pogoji uporabe
© 2026 ZRC SAZU UIFS, Corpus picturarum muralium medii aevi
ZRC SAZU
Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta
Novi trg 2
1000 Ljubljana
Spodaj seznam podrobno opisuje piškotke, ki se uporabljajo na našem spletnem mestu.
| Piškotek | Vrsta | Trajanje | Opis |
|---|---|---|---|
| _ga | Ne-nujen | 2 leti | Ta piškotek namesti Google Analytics. Piškotek se uporablja za izračun podatkov o obiskovalcih, sejah, kampanjah in spremljanje uporabe spletnega mesta za poročilo o analitiki spletnega mesta. Piškotki anonimno shranjujejo informacije in dodelijo naključno ustvarjeno številko za prepoznavanje edinstvenih obiskovalcev. |
| _gat | Ne-nujen | 1 minuto | Google s tem piškotkom razlikuje uporabnike. |
| _gid | Ne-nujen | 1 dan | Ta piškotek namesti Google Analytics. Piškotek se uporablja za shranjevanje informacij o tem, kako obiskovalci uporabljajo spletno mesto, in pomaga pri ustvarjanju analitičnega poročila o tem, kako deluje spletno mesto. Zbrani podatki, vključno s številom obiskovalcev, virom, od kod prihajajo, in strani so se anonimno prikazali. |
| cookielawinfo-checkbox-necessary | Nujen | 1 leto | Ta piškotek nastavi vtičnik GDPR Cookie Consent. Piškotki se uporabljajo za shranjevanje soglasja uporabnika za piškotke v kategoriji "Nujno". |
| cookielawinfo-checkbox-non-necessary | Nujen | 1 leto | Ta piškotek nastavi vtičnik GDPR Cookie Consent. Piškotki se uporabljajo za shranjevanje soglasja uporabnika za piškotke v kategoriji "Ne-nujno". |
| CookieLawInfoConsent | Nujen | 1 year | Piškotek se uporablja za shranjevanje povzetka privolitve za uporabo piškotkov. Ne hrani nobenih osebnih podatkov. |
| PHPSESSID | Nujen | Seja | Piškote hrani podatke o uporabnikovi seji in uporabnikom omogoča, da se njihovi vnosi hranijo med časom obiska spletne strani. |
| pll_language | Nujen | 1 leto | S tem piškotkom si zapomnimo izbiro uporabnika glede jezika. |
| show_preloader_once | Nujen | Seja | S tem piškotkom si zapomnimo uporabnikov prvi obisk. |
| viewed_cookie_policy | Nujen | 1 leto | Piškotek se uporablja za shranjevanje, ali ste se strinjali z uporabo piškotkov ali ne. Ne hrani nobenih osebnih podatkov. |
