Podružnična cerkev sv. Brikcija

Volarje

Seznam poslikav

Zgodovinski podatki

V povezavi s cerkvijo sv. Brikcija na Volarjah se je ohranilo izjemno malo zgodovinskih podatkov oziroma so nam ti zaenkrat še neznani.[1] Cerkev je v preteklosti pripadala in še vedno pripada tolminski župniji,[2] na podlagi restavratorskih posegov, izvedenih konec devetdesetih let in leta 2012, pa je razvidno, da je bila prvotna arhitektura še romanska in je po vsej verjetnosti nastala v 13. stoletju.[3] Najstarejši neposredni podatek o njeni stavbni zgodovini je letnica 1475 na zunanjščini prezbiterija, ki priča o času njegovega nastanka, mojstrov znak na sklepniku v prezbiteriju pa o njegovem avtorju, stavbarju Andreju iz Loke.[4] Freske v notranjščini so pripisane mojstru Jerneju iz Loke in so po vsej verjetnosti nastale okoli leta 1525.[5]

________________________________________

[1] Informacija o posvetitvi cerkve sv. Brikcija v Volarjah dne 27. avgusta 1486 s strani vizitatorja škofa Pietra Carla izhaja iz rokopisnega gradiva kobariškega dekana msgr. Franca Rupnika, ki je shranjeno v Župnijskem arhivu Kobarid. V Santoninovem dnevniku ta posvetitev ni zabeležena in na ta datum ni možna, saj je bil vizitator takrat v Kredu, kjer je posvetil cerkev sv. Volarja. Dan za tem je prispel v Kobarid in se zvečer ustavil v Tolminu. V primeru, da ne gre za pomoto, bi bila posvetitev cerkve mogoča zgolj 29. avgusta popoldne ali 30. avgusta dopoldne, preden je Carlo nadaljeval pot v Cerkno. Cf. Giuseppe VALE, Itinerario di Paolo Santonino in Carintia, Stiria e Carniola negli anni 1485–1487 (Codice Vaticano Latino 3795), Città di Vaticano 1943, pp. 175–177; HÖFLER 2018, pp. 25, 75; HÖFLER 2022, p. 55.
[2] HÖFLER 2022, p. 55.
[3] Leta 1997 so v času restavratorskih del na južni steni ladje odkrili dva s črno barvo shematsko izrisana obraza in posvetilni križ, naslikan na grob prvoten omet, kar nakazuje, da je stena ladje bistveno starejša od prezbiterija in sega verjetno še v obdobje romanike; gl. ČERV 1998, p. 143. Več o restavratorskih delih na najstarejši plasti JAZBEC 2001, p. 143.
[4] CEVC 1960, p. 100; cf. HÖFLER 1997, p. 141; ČERV 1998, p. 142; PESKAR 1999, p. 71.
[5] Da je bil poslikan celoten prezbiterij, čeprav so freske po vojni prebelili, je opazil že France Stele (STELE 1924, p. 205), in jih pripisal t. i. Mojstru prezbiterija sv. Ožbalda, kasneje znanemu kot Jernej iz Loke. Časovno jih je umestil v tretje desetletje 16. stoletja, in sicer na podlagi fresk istega slikarja v cerkvi sv. Danijela v Volčah, kjer je bila še pred vojno vidna letnica 1526. Njegove poslikave so bile na Volarjah odkrite v prezbiteriju, na slavoločni steni in na obeh stenah cerkvene ladje. Poslikava prezbiterija na Volarjah se uvršča med najceloviteje ohranjena Jernejeva dela s kompleksno programsko zasnovo; gl. HÖFLER 1997, pp. 99–100. O ikonografiji poslikav gl. HÖFLER 1997, pp. 141–143; cf. ČERV 1998, pp. 142–143. Za več podatkov in pregled literature gl. razdelek Stanje raziskav.

Stavbni razvoj

V osnovi romanska cerkvena ladja je bila povišana in podaljšana v času gotskih prezidav,[1] leta 1475 pa je bil zgrajen nov poznogotski prezbiterij, ki ga je postavil stavbar Andrej iz Loke.[2] V času baroka so bila odprta nova okna, v 19. stoletju pa so bile po vsej verjetnosti zaradi spremembe naklona strehe ponovno nadzidane stene ladje. Prav tako je bil verjetno takrat prizidan cerkveni zvonik, ki je nadomestil starejšo zvončnico, katere ostanki so danes vključeni v vzhodno steno zvonika.[3] Konec 19. ali v začetku 20. stoletja so bila odprta nova okna v stenah cerkvene ladje in v severni steni prezbiterija, preoblikovani sta bili stranski gotski okni (srednje je bilo zazidano), prizidana je bila zakristija, zunanjščina pa je bila na novo ometana.[4]

________________________________________

[1] ČERV 1998, p. 142; JAZBEC 2001, p. 143.
[2] Prvi ga je v opus Andreja iz Loke umestil Emilijan CEVC 1960, p. 99; cf. tudi CEVC 1992, p. 61. Poznogotski prezbiterij je zvezdasto-rombasto obokan, ima triosminski zaključek s tremi velikimi gotskimi okni. Od ladijskega dela ga ločuje šilast slavolok z geometričnima kapiteloma. Na sklepnikih v prezbiteriju so upodobljeni Marija z otrokom, Sv. Brikcij, Sv. Andrej in Sv. Marjeta, nato sledijo grbovni ščitki z mojstrskim znakom Andreja iz Loke in grbom plemiške družine Formentini; gl. CEVC 1975, pp. 48. Zunanjščino prezbiterija členijo talni zidec in tri šilasta okna v sklepnih stranicah, v katerih so se fragmentarno ohranila krogovičja iz peščenjaka; gl. PESKAR 1999, pp. 306–307; cf. JAZBEC, ZBAČNIK, OSOJNIK 2014, p. 240.
[3] HÖFLER 2022, p. 55, navaja podatek, da naj bi bila cerkev podaljšana leta 1888, prav tako pa naj bi bil takrat zgrajen nov zvonik. Te informacije ne zasledimo nikjer drugje v literaturi in zaenkrat ni znano, od kod izvira ta podatek.
[4] JAZBEC, ZBAČNIK, OSOJNIK 2014, p. 240.

Stanje raziskav z bibliografijo

V literaturi so prve omembe cerkve sv. Brikcija na Volarjah tesno povezane s tamkajšnjimi stenskimi poslikavami, ki jih je France Stele leta 1924 pripisal Mojstru prezbiterija sv. Ožbalda, kasneje znanemu kot Jernej iz Loke, in jih datiral v tretje desetletje 16. stoletja.[1] France Stele je o poslikavah na Volarjah v povezavi z mojstrom leto kasneje pisal tudi v Glasniku Muzejskega društva za Slovenijo, leta 1935 v pregledu slovenskega srednjeveškega slikarstva Monumenta artis Slovenicae, leta 1960 v monografiji Umetnost v Primorju in leta 1969 v pregledu slikarstva v Sloveniji med 12. in 16. stoletjem.[2] Kot del slikarjevega opusa jih pri pregledih slikarstva omenjajo tudi Emilijan Cevc,[3] Mojca Jenko v magistrskem delu o Jerneju iz Loke [4] in Dušan Koman v vodniku o slikarjevem delu na Loškem.[5] O restavratorskih posegih na freskah na Volarjah do leta 1996 in delu Jerneja iz Loke v Posočju lahko beremo tudi v članku Andree Antonella.[6]

Arhitekturno je cerkev sv. Brikcija v opus stavbarja Andreja iz Loke umestil Emilijan Cevc leta 1960, kateremu je leta 1992 posvetil tudi pregledni članek.[7] Izgradnjo cerkve je na podlagi letnice na prezbiteriju umestil v leto 1475.[8] Ta datacija cerkve se je v literaturi obdržala vse do spomeniškovarstvenih raziskav konec devetdesetih let in v letu 2012, ki so pokazale, da je cerkvena ladja še romanska in da se letnica 1475 navezuje zgolj na izgradnjo prezbiterija.[9] Leta 1999 je Robert Peskar prezbiterij na Volarjah umestil v kontekst gotske arhitekture na Goriškem.[10]

Cerkev sv. Brikcija na Volarjah je, s poudarkom na freskah, prvič celovito predstavil Janez Höfler leta 1997 v kataložni enoti zbirke Srednjeveške freske v Sloveniji. Primorska,[11] medtem ko se je Anabelle Križnar v monografiji Slog in tehnika srednjeveškega stenskega slikarstva na Slovenskem leta 2006 osredotočila na tehnično analizo plasti poslikav na južni ladijski steni.[12] Vire in znane zgodovinske podatke o cerkvi je leta 2001 v monografiji Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem. Primorska objavil Janez Höfler, leta 2022 pa je izšla še njegova drugič revidirana in dopolnjena spletna izdaja tega dela.[13]

ANTONELLO 1995
Andrea ANTONELLO, Il restauro degli affreschi di San Brizio a Volarje ed altre considerazioni su Bartolomeo da Loka in Val d’Isonzo, Studi goriziani, 82, 1995, pp. 13–33.

CENČIČ, NAGLOST 1998
Miran CENČIČ, Anton NAGLOST, Volarje, Varstvo spomenikov. Poročila, 37, 1998, p. 142.

CEVC 1957
Emilijan CEVC, Goriška v slovenski umetnostni preteklosti, Goriški zbornik 1947–1957 (ed. Joško Humar) Nova Gorica 1957, pp. 30–42.

CEVC 1960
Emilijan CEVC, Stavbar Andrej in slikar Jernej iz Loke v Beneški Sloveniji, Loški razgledi, 7/1, 1960, pp. 94–105.

CEVC 1963
Emilijan CEVC, Srednjeveška plastika na Slovenskem. Od začetkov do zadnje četrtine 15. stoletja, Ljubljana 1963.

CEVC 1967
Emilijan CEVC, Slovenska umetnost, Ljubljana 1967.

CEVC 1975
Emilijan CEVC, Po sledeh stavbarja Andreja iz Loke, Loški razgledi, 22, 1975, pp. 47–56.

CEVC 1988
Emilijan CEVC, Arte medioevale nell’alto Isontino, nel Collio e nella valle del Vipacco, La cultura slovena nel Litorale, Gorizia 1988, pp. 53–76.

CEVC 1992
Emilijan CEVC, Prispevek Andreja iz Loke slovenski gotski arhitekturi, Po poteh Andreja iz Loke. Umetnostni in kulturni stiki med Furlanijo in Slovenijo od XV. do XVIII. stoletja (ed. Gian Carlo Menis), Špeter/S. Pietro di Natisone 1992, pp. 57–83.

ČERV 1998
Robert ČERV, Volarje, Varstvo spomenikov. Poročila, 37, 1998, pp. 142–143.

ČERV 2001
Robert ČERV, Volarje, Varstvo spomenikov. Poročila, 38, 2001, p. 143.

HÖFLER 1997
Janez HÖFLER, Srednjeveške freske v Sloveniji. Primorska, Ljubljana 1997.

HÖFLER 2001
Janez HÖFLER, Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem. Primorska: Oglejski patriarhat, Goriška nadškofija, Tržaška škofija, Ljubljana 2001.

HÖFLER 2018
Janez HÖFLER, Oglejski generalni vikarji in drugi patriarhovi pooblaščenci na Slovenskem v poznem srednjem veku (1300–1535), Ljubljana 2018.

HÖFLER 2022
Janez HÖFLER, Historična topografija predjožefinskih župnij na Slovenskem. Primorska: Oglejski patriarhat, Tržaška škofija, Ljubljana 2022³.

JAZBEC 2001
Andrej JAZBEC, Volarje, Varstvo spomenikov. Poročila, 38, 2001, p. 143.

JAZBEC, ZBAČNIK, OSOJNIK 2014
Andrej JAZBEC, Brane ZBAČNIK, Minka OSOJNIK, Volarje – cerkev sv. Brikcija, Varstvo spomenikov. Poročila, 49, 2014, pp. 239–243.

KOMELJ 1973
Ivan KOMELJ, Gotska arhitektura na Slovenskem. Razvoj stavbnih členov in cerkvenega prostora, Ljubljana 1973.

KRIŽNAR 2006
Anabelle KRIŽNAR, Slog in tehnika srednjeveškega stenskega slikarstva na Slovenskem, Ljubljana 2006.

MOSCHETTI 1932
Andrea MOSCHETTI, I danni ai monumenti e alle opere d’arte delle Venezie nella guerra mondiale MCMXV–MCMXVIII, Venezia 1932.

PERGAR, NAGLOST 1998
Rudi PERGAR, Toni NAGLOST, Volarje, Varstvo spomenikov. Poročila, 37, 1998, p. 142.

PESKAR 1999
Robert PESKAR, Gotska arhitektura na Goriškem. Stavbarske delavnice 1460–1530, Nova Gorica 1999.

SMOLE 1967
Emil SMOLE, Konservatorska poročila. Umetnostni in urbanistični spomeniki. Volarji pri Tolminu, Varstvo spomenikov, 11/1966, 1967, p. 167.

STELE 1924
France STELE, Varstvo spomenikov, Zbornik za umetnostno zgodovino, 4, 1924, pp. 203–208.

STELE 1924–1925
France STELE, Slikar Jernej iz Loke, Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, 4–6, 1924–1925, pp. 24–31.

STELE 1935
France STELE, Monumenta artis Slovenicae. 1: Srednjeveško stensko slikarstvo, Ljubljana 1935.

STELE 1960
France STELE, Umetnost v Primorju, Ljubljana 1960.

STELE 1969
France STELE, Slikarstvo v Sloveniji od 12. do srede 16. stoletja, Ljubljana 1969.

URŠIČ 1987
Mojca URŠIČ, Jernej iz Loke, Ljubljana 1987 (tipkopis magistrskega dela).

________________________________________

[1] STELE 1924, p. 205. O obstoju stenskih poslikav v cerkvi sv. Brikcija na Volarjah je že leta 1910 v 13. številki revije Voditelj v bogoslovnih vedah pisal Josip Kragelj, vendar so freske kasneje zopet prebelili; citirano po: ČERV 1998, pp. 142–143. Poslikave na Volarjah omenja tudi MOSCHETTI 1932, pp. 537–538.
[2] STELE 1924–1925, p. 26; STELE 1935, p. 2; STELE 1960, p. 84; STELE 1969, p. 226.
[3] CEVC 1957, p. 36; CEVC 1967, p. 75; CEVC 1988, p. 73.
[4] URŠIČ 1987, pp. 20, 222–223.
[5] Dušan KOMAN, Slikar Jernej iz Loke in njegova dela na Loškem. Škofja Loka 2011.
[6] ANTONELLO 1995, pp. 13–33.
[7] CEVC 1960, pp. 99–100; CEVC 1992, p. 61. O začetkih raziskovanja opusa Andreja iz Loke gl. France STELE, Epigrafične drobtine, Zbornik za umetnostno zgodovino, 5, 1925, pp. 43–49.
[8] CEVC 1960, pp. 99–100.
[9] Cf. ČERV 1998, pp. 142–143; JAZBEC 2001, p. 143; JAZBEC, ZBAČNIK, OSOJNIK 2014, pp. 239–243. Zvezdasto obokan prezbiterij mojstra Andreja iz Loke najdemo tudi na seznamu spomenikov gotske cerkvene arhitekture na Primorskem in Notranjskem z Blokami; gl. KOMELJ 1973, p. 283.
[10] PESKAR 1999, pp. 306–307.
[11] HÖFLER 1997, p. 141.
[12] KRIŽNAR 2006, pp. 78, 81–83, 106, 108, 270–273.
[13] HÖFLER 2001, pp. 79–80; HÖFLER 2022, p. 55.

Pisni in likovni viri

Do sedaj znane pisne vire, pri katerih gre večinoma za vizitacijska poročila in popise škofij, je v monografiji Historična topografija predjožefinskih župnij na Slovenskem. Primorska: Oglejski patriarhat, Tržaška škofija objavil Janez Höfler.[1] Po navedbah avtorja je cerkev sv. Brikcija na Volarjah omenjena v naslednjih virih:

1570: vizitacijsko poročilo Bartolomea de Portia, opata v Možnici (Možac) in apostolskega vizitatorja oglejske dieceze za avstrijski del;[2]

1651 in 1668: popis škofij, proštij, opatij itd. na Štajerskem, Koroškem, Kranjskem, Goriškem, v Trstu, na Reki, v Bovcu in Čedadu;[3]

1747, 1755, 1761 in 1777: vizitacijski zapisniki tolminskega arhidiakonata v župnijskem arhivu v Tolminu;[4]

1751: vizitacijski protokol dela tolminskega arhidiakonata apostolskega vikarja Karla Mihaela Attemsa, škofa pergamonskega in decidiranega nadškofa goriškega;[5]

1755: vizitacijski protokol tolminskega arhidiakonata goriškega nadškofa Karla Mihaela Attemsa;[6]

1762: vizitacijski protokol goriškega, tolminskega in devinskega arhidiakonata goriškega nadškofa Karla Mihaela Attemsa;[7]

1782: tabelarni prikaz župnij, lokalij, vikariatov in filial goriške nadškofije na teritoriju goriške grofije.[8]

________________________________________

[1] V letih 1751 in 1782 je cerkev omenjena s patrocinijem sv. Jerneja; gl. HÖFLER 2022, p. 55.
[2] Biblioteca Comunale Udine, Fondo Principale, Ms. 1039. Janez Höfler navaja vir po mikrofilmu v Arhivu Republike Slovenije, kjer je posebej z oznako Nomina 1570 označen popis župnij, kapel in kuratnih beneficijev Nomina plebium, cappelarum, seu beneficiorum curatorum in Illustrissimo comitatu Goriciae, foll. 201v–202r; cf. Lucia PILLON, »Cum palla lignea picta et deaurata«, Segni del Sacro. Scultura lignea nel Goriziano tra Spätgotik e Rinascimento (ed. Walter Klainscek), Castello di Gorizia, Sala degli Stati Provinciali, Foresteria e Carceri, Monfalcone 1997, pp. 32–51, z bibliografijo. Citirano po: HÖFLER 2022, p. 31.
[3] Steiermärkisches Landesarchiv, Gradec, Handschriften Buergergasse, Kirchliche Angelegenheiten III.a.4, Beschreibung oder Matricula der geistlichen Lehenschaften als Bistumben, Propsteÿen, Abbteÿ, Prelaturen, Commenden, Privraten, Collegien, Guardianaten, Pfarren, Vicariaten, Filialen und allen Beneficien simplicien oder Curaten in Steÿr, Khärndten, Crain, Görz, Triest, St. Veith am Pflaumb, Flitsch, Cividall. Janez Höfler vir navaja po mikrofilmu. Popis je nastal po naročilu cesarja Ferdinanda III. iz leta 1649; začet je bil leta 1650 in končan leta 1657, v njem pa so tudi poznejši vložki; na vložku iz leta 1668 je ponoven popis tolminskega in goriškega arhidiakonata, vložek za tržaško škofijo je nastal po letu 1660, verjetno leta 1666, kot je datiran njegov izvleček v Župnijskem arhivu Slivje (tipkopisni podatki za stavbno zgodovino cerkva z navajanjem objavljenih ali neobjavljenih virov Božidarja Premrla). Citirano po: HÖFLER 2022, p. 32.
[4] HÖFLER 2022, p. 33.
[5] Archivio arcivescovile Gorizia, Sign. 6(21); vir je bil objavljen v Karel Mihael ATTEMS, Atti delle visite pastorali negli arcidiaconati di Gorizia, Tolmino e Duino dell’arcidiocesi di Gorizia/Vizitacijski zapisniki goriškega, tolminskega in devinskega arhidiakonata goriške nadškofije/Die Berichte der Pastoralvisitationen in den Archidiakonaten Görz, Tolmin und Duino der Erzdiözese Görz 1750–1759 (edd. Franc Kralj, Luigi Tavano), Gorizia 1994. Citirano po: HÖFLER 2022, p. 33.
[6] Archivio arcivescovile Gorizia, Sign. 8(23); vir je bil objavljen v Karel Mihael ATTEMS, Atti delle visite pastorali negli arcidiaconati di Gorizia, Tolmino e Duino dell’arcidiocesi di Gorizia/Vizitacijski zapisniki goriškega, tolminskega in devinskega arhidiakonata goriške nadškofije/Die Berichte der Pastoralvisitationen in den Archidiakonaten Görz, Tolmin und Duino der Erzdiözese Görz 1750–1759 (edd. Franc Kralj, Luigi Tavano), Gorizia 1994. Cerkev naj bi bila v tem viru omenjena kot cerkev sv. Jerneja. Citirano po: HÖFLER 2022, p. 33.
[7] Archivio arcivescovile Gorizia, Sign. 13(28), 16(31), 17(32), 20(35), 26(41), 27(42), 28(43); vir je bil objavljen v Karel Mihael ATTEMS, Atti delle visite pastorali negli arcidiaconati di Gorizia, Tolmino e Duino dell’arcidiocesi di Gorizia/Vizitacijski zapisniki goriškega, tolminskega in devinskega arhidiakonata goriške nadškofije/Die Berichte der Pastoralvisitationen in den Archidiakonaten Görz, Tolmin und Duino der Erzdiözese Görz 1762–1773 (edd. Franc Kralj, Luigi Tavano), Gorizia 2000. Citirano po: HÖFLER 2022, p. 34.
[8] Cerkev naj bi bila v tem viru omenjena kot cerkev sv. Jerneja; gl. HÖFLER 2022, p. 34.

Restavratorski in obnovitveni posegi

Freske v cerkvi so sondirali in pripravili na odkrivanje že leta 1966,[1] večji restavratorski posegi in odkritja pa so bili opravljeni med letoma 1993 in 1998. Takrat so bile odkrite in restavrirane poslikave v fresko tehniki s prizori iz življenja sv. Brikcija mojstra Jerneja iz Loke v prezbiteriju in na slavoločni steni, odkrili so tri zazidana gotska okna, jih odprli in sanirali v prvotno obliko.[2] Našli so tudi fragmente poslikav na južni steni cerkvene ladje, jih zaščitili in prezentirali vse sloje starejših ometov s poslikanimi posvetilnimi križi in starejšo figuraliko.[3]

Do gradbenosanacijskih del je prišlo zopet leta 2012 v sklopu popotresne sanacije cerkve.[4] V tem letu so bili rekonstruirani manjkajoča dekorativna poslikava slavoloka in delilni pasovi (retuša z lazuro in črtkanjem).[5] Na podlagi predhodnih sondaž so odkrili fragmente poslikav na južni zunanjščini cerkvene ladje in na notranji severni steni. Na slednji je bila izvedena enaka prezentacija kot na južni steni ladje: prezentirali so se gotski ometi s sinopijami in fragmenti poslikav; kjer vrhnje plasti niso bile ohranjene, so se prezentirali romanski posvetilni križi.[6] V sklopu ureditve severne stene ladje so bili izvedeni posegi na menzi stranskega oltarja v kotu ob slavoločni steni. Obstoječa betonska menza se stilno ni ujemala s podobo cerkve, zato je bila najdena delno ohranjena starejša menza, katere manjkajoči del je bil na novo pozidan in ometan.[7] Na južni zunanjščini cerkve je bilo v obsegu nekdanje romanske ladje najdenih več plasti srednjeveških ometov in fragmenti dveh fresk, verjetno Luksurije, ki je morda delo Jerneja iz Loke, in sv. Krištofa, verjetno delo furlanskega slikarja iz 15. stoletja. Ob prizoru sv. Krištofa se je zgoraj levo ohranil še en manjši prizor,[8] levo od Luksurije na gotskem ometu cerkve pa je bil najden napis z velikimi rdečimi tiskanimi črkami. Novoveški ometi in beleži so bili odstranjeni, odstranila pa so se tudi kasnejša baročna krpanja. Odločeno je bilo, da se prezentirajo ostanki obeh fresk na rekonstruiranih poljih prvotnega obsega. Odkrit, utrjen, dokumentiran in ponovno prekrit je bil tudi prizor iz pasijona pod jugovzhodnim oknom prezbiterija.[9]

________________________________________

[1] SMOLE 1967, p. 167.
[2] PERGAR, NAGLOST 1998, p. 142.
[3] CENČIČ, NAGLOST 1998, p. 142; ČERV 1998, pp. 142–143; ČERV 2001, p. 143.
[4] JAZBEC, ZBAČNIK, OSOJNIK 2014.
[5] JAZBEC, ZBAČNIK, OSOJNIK 2014, p. 240.
[6] Odkrite fragmente na severni steni restavratorji na podlagi detajlov (predvsem zaves pri tleh in risbe konjenikov) pripisujejo istemu furlanskemu slikarju iz prve polovice 15. stoletja kot poslikave na južni steni; gl. JAZBEC, ZBAČNIK, OSOJNIK 2014, p. 240.
[7] JAZBEC, ZBAČNIK, OSOJNIK 2014, pp. 240–243.
[8] Od prizora sta se ohranila le del okrasne bordure in s črto skiciran obseg na romanski fasadi; gl. JAZBEC, ZBAČNIK, OSOJNIK 2014, p. 243.
[9] JAZBEC, ZBAČNIK, OSOJNIK 2014, p. 243.

Galerija

Pokaži več

Tloris s poslikavami

Volarje, Podružnična cerkev sv. Brikcija, 2024 (nazadnje posodobljeno 15. 10. 2024). Corpus picturarum muralium medii aevi, https://corpuspicturarum.zrc-sazu.si/spomenik/cerkev-sv-brikcija/ (29. 8. 2026).

Piškotek	Vrsta	Trajanje	Opis
_ga	Ne-nujen	2 leti	Ta piškotek namesti Google Analytics. Piškotek se uporablja za izračun podatkov o obiskovalcih, sejah, kampanjah in spremljanje uporabe spletnega mesta za poročilo o analitiki spletnega mesta. Piškotki anonimno shranjujejo informacije in dodelijo naključno ustvarjeno številko za prepoznavanje edinstvenih obiskovalcev.
_gat	Ne-nujen	1 minuto	Google s tem piškotkom razlikuje uporabnike.
_gid	Ne-nujen	1 dan	Ta piškotek namesti Google Analytics. Piškotek se uporablja za shranjevanje informacij o tem, kako obiskovalci uporabljajo spletno mesto, in pomaga pri ustvarjanju analitičnega poročila o tem, kako deluje spletno mesto. Zbrani podatki, vključno s številom obiskovalcev, virom, od kod prihajajo, in strani so se anonimno prikazali.
cookielawinfo-checkbox-necessary	Nujen	1 leto	Ta piškotek nastavi vtičnik GDPR Cookie Consent. Piškotki se uporabljajo za shranjevanje soglasja uporabnika za piškotke v kategoriji "Nujno".
cookielawinfo-checkbox-non-necessary	Nujen	1 leto	Ta piškotek nastavi vtičnik GDPR Cookie Consent. Piškotki se uporabljajo za shranjevanje soglasja uporabnika za piškotke v kategoriji "Ne-nujno".
CookieLawInfoConsent	Nujen	1 year	Piškotek se uporablja za shranjevanje povzetka privolitve za uporabo piškotkov. Ne hrani nobenih osebnih podatkov.
PHPSESSID	Nujen	Seja	Piškote hrani podatke o uporabnikovi seji in uporabnikom omogoča, da se njihovi vnosi hranijo med časom obiska spletne strani.
pll_language	Nujen	1 leto	S tem piškotkom si zapomnimo izbiro uporabnika glede jezika.
show_preloader_once	Nujen	Seja	S tem piškotkom si zapomnimo uporabnikov prvi obisk.
viewed_cookie_policy	Nujen	1 leto	Piškotek se uporablja za shranjevanje, ali ste se strinjali z uporabo piškotkov ali ne. Ne hrani nobenih osebnih podatkov.