Zgornje Jezersko

Stara cerkev sv. Ožbolta

EŠD: 205

Seznam poslikav

1. faza (Zgornje Jezersko) right-arrow

Naselje Jezersko (nem. Oberseeland), v katerem stoji stara župnijska cerkev sv. Ožbalta, se v arhivskih virih omenja okoli leta 1420 kot Seelein in leta 1436 kot ain hueben an dem See.[1] Naselje je do leta 1918 spadalo pod Koroško. Cerkev je pripadala župniji sv. Mihaela v Železni Kapli (Eisenkappel), danes pa je podružnica mlajše župnijske cerkve sv. Ožbalta na Jezerskem, zgrajene v 19. stoletju.[2] Edino zanesljivo omembo cerkve v srednjem veku najdemo v zapisniku čedadskih ordinacij iz leta 1391.[3] Ker se cerkev v njem omenja kot podružnica župnije na Rebrci, Janez Höfler domneva, da je bil župnik na Rebrci hkrati tudi župnik v bližnji Železni Kapli.[4] Staro cerkev na Jezerskem je po zapisu župnika Janeza iz Ljubljane oskrboval vikar Železne Kaple, dokler ni leta 1593 dobila rezidenčnega duhovnika oziroma kaplana.[5] Janez Vajkard Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske cerkev navaja že kot župnijsko,[6] župnija pa naj bi bila po eni od listin iz samostana v Dobrli vasi (Eberndorf) ustanovljena leta 1680.[7] Skupaj s podružnično cerkvijo sv. Andreja na Ravnem (ustanovljena 1786) je bila župnija na Jezerskem v patronatu in odvetništvu gospostva Dobrla vas.[8]

________________________________________

[1] Gl. Historična topografija 2021, p. 1977.
[2] HÖFLER 2016, p. 38; gl. tudi HÖFLER 1996, p. 187.
[3] HÖFLER 2016, p. 129. Celotni navedek v OTOREPEC 1995, p. 266: »Mathias natus Michaelis de Capella nobis presentatus per dominum Henricum plebanum de Rechperga ad titulum sue filialis ecclesie sancti Oswaldi circa Lacum.« Določene podatke, povezane z domnevno zgodovino cerkve, je v krajših sestavkih zbral Albin Pogačnik, ki pa ne navaja njihovega točnega vira. Po zapisu Albina Pogačnika in ustnem izročilu prebivalcev Jezerskega je podatke o cerkvi povzemal tudi Andrej Karničar (KARNIČAR 1994, p. 18). Prepis zapisa Albina Pogačnika je objavljen v KARNIČAR 1998, pp. 18–20, 199–202. V Pogačnikovem zapisu se omenja, da je na mestu današnje cerkve že leta 811 stala lesena kapela; da je bila med letoma 1198 in 1216 zgrajena cerkev, ki ji je papež Inocenc III. poslal relikvije; da je bila leta 1348 cerkev zaradi poškodb med potresom obnovljena; da je cerkev leta 1386 obiskal oglejski patriarh Frančišek in ji podaril Marijin kip; da je samostan v Dobrli vasi cerkvi podaril nov kip sv. Ožbalta, ker je prejšnji strohnel; da so cerkev v začetku 16. stoletja dali poslikati in obnoviti;  in da je cerkev leta 1680 iz samostana v Dobrli vasi prejela listino o imenovanju samostojne farne cerkve, cf. KARNIČAR 1994, p. 18; KARNIČAR 1998, pp. 18–20, 199–204, 213.
[4] HÖFLER 2016, p. 129 (n. 133).
[5] HÖFLER 2016, p. 129. Prepis dokumenta iz leta 1593 nudi SCHROLL 1870, pp. 177–178.
[6] VALVASOR 1689, p. 806.
[7] KARNIČAR 1994, p. 18; gl. tudi KARNIČAR 1998, p. 19.
[8] HOHENAUER 1850, pp. 376, 378–379; HÖFLER 2016, p. 129 (n. 134).

Stara župnijska cerkev sv. Ožbalta stoji na vzpetini zahodno od središča naselja Zgornje Jezersko. Gre za enoladijsko cerkev s triosminsko sklenjenim prezbiterijem iz zgodnjega 14. stoletja, ob katerem je na severni strani mlajša zakristija, ob zahodno steno ladje pa je prislonjen baročni zvonik.[1]

Ohranjene poslikave razkrivajo, da je ladjo že prvotno pokrival raven strop,[2] prezbiterij pa je križnorebrasto obokan.[3] Slavolok je bil prvotno nekoliko nižji in najverjetneje šilasto zaključen.[4] Cerkev je kljub posameznim prezidavam v večji meri ohranila srednjeveško podobo.[5]

Srednjeveški slikarski okras cerkve je nastal v najmanj štirih različnih časovnih obdobjih in v razponu dveh stoletij. Prvič je bila cerkev poslikana v drugi četrtini 14. stoletja, in sicer v prezbiteriju, ladji in na zunanji južni steni prezbiterija.[6] Fragmenti poslikave s kosmatsko borduro v ladji izpričujejo, da je bila cerkev drugič poslikana okoli leta 1400.[7] Najceloviteje ohranjena poslikava v prezbiteriju in na ladijski slavoločni steni je nastala okoli leta 1490[8] in predstavlja odličen primer poznogotskega realizma na Gorenjskem.[9] V 16. stoletju je bila na zunanjščini južne stene prezbiterija vnovič naslikana podoba sv. Krištofa, ki pa danes ni več ohranjena.[10]

Od nekdanje srednjeveške opreme izstopa gotski leseni kip sv. Ožbalta iz okoli leta 1425, ki ga hrani ljubljanska Narodna galerija.[11]

________________________________________

[1] HÖFLER 1996, p. 187; LEBEN 1998, p. 161.
[2] STELE 1921a, p. 82; STELE 1921b, p. 111.
[3] HÖFLER 1996, p. 187.
[4] Cf. Mitteilungen 1911c, p. 461; Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Informacijsko-dokumentacijski center za dediščino, Zapiski Franceta Steleta, Zgornje Jezersko, p. 1, dostopno na: https://situla.gov.si/SI_INDOK_ZAP_z001-0981.html (25. 1. 2022). Da sedanja polkrožna slavoločna odprtina ni prvotna, je razvidno tudi iz poškodovanega dela poslikave na ladijski strani slavoločne stene.
[5] Cerkev je bila dvakrat prezidana: prvič v 16. stoletju, kar izpričuje polkrožni kamniti renesančni portal ob stičišču zahodne stene zakristije in severne ladijske stene, drugič pa v 18. stoletju, ko je bil dozidan zvonik, ladja pa je bila nadzidan, gl. LEBEN 1998, p. 161; LEBEN 1999, p. 8.
[6] HÖFLER 1996, pp. 187–188; gl. tudi LEBEN 1999, pp. 8–11.
[7] HÖFLER 1996, pp. 187–188.
[8] Za podrobnejšo obravnavo plasti poslikav gl. HÖFLER 1996, pp. 188–190; gl. tudi STELE 1921b, pp. 113–137.
[9] ROZMAN 1990, p. 303; VIGNJEVIĆ 1995, p. 293; HÖFLER 1996, p. 187.
[10] HÖFLER 1996, p. 190. V 16. stoletju je bil sv. Krištof naslikan čez isti motiv iz 14. stoletja, gl. LEBEN 1999, pp. 8–11. Podoba sv. Krištofa iz 16. stoletja je ohranjena na fotografiji iz 20. stoletja, gl. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Informacijsko-dokumentacijski center za dediščino, fototeka, dostopno na: https://situla.gov.si/SI_MK_MKS-002-06232.html (25. 1. 2022).
[11] WLATTNIG 1995, p. 179.

Prve omembe zgornjejezerskih stenskih poslikav najdemo v periodični publikaciji Mitteilungen dunajske centralne komisije za raziskovanje in ohranjanje umetnostnih in zgodovinskih spomenikov. Tu se leta 1905 omenja starejša plast poslikave,[1] leta 1911 pa tudi odkritje preostalih srednjeveških fresk v prezbiteriju in ladji.[2] France Stele je v svojih terenskih zapiskih leta 1920 podal prvi podrobnejši opis vseh odkritih delov poslikave,[3] leto zatem je o njih objavil tudi poročilo,[4] nato pa jih je redno vključeval v svoje preglede.[5] Poslikave je v svoji diplomski nalogi obravnavala tudi Mihaela Logar.[6]

Srednjeveškim stenskim poslikavam v stari župnijski cerkvi sv. Ožbalta se je posvetila tudi Tanja Zimmermann, ki pa je obravnavala izključno najstarejšo plast in iskala primerjave s poslikavami na avstrijskem Koroškem.[7] Janez Höfler je v sklopu pregleda srednjeveškega stenskega slikarstva v Sloveniji v obravnavo zajel vse srednjeveške plasti poslikave.[8] O prizoru Križanja in upodobitvi sv. Krištofa na zunanjščini cerkve je ob odkritju leta 1998 poročala in ju tudi natančno opredelila Nika Leben.[9]

BRÜCKLER 2009
Theodor BRÜCKLER, Thronfolger Franz Ferdinand als Denkmalpfleger. Die Kunstakten der Militärkanzlei im Österreichischen Staatsarchiv (Kriegsarchiv), Wien 2009 (Studien zu Denkmalschutz und Denkmalpflege, 20).

Historična topografija 2021
Historična topografija Kranjske (do leta 1500), Ljubljana 20212 (Slovenska historična topografija, 1), https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/1322/5572/1565.

HÖFLER 1996
Janez HÖFLER, Srednjeveške freske v Sloveniji. 1: Gorenjska, Ljubljana 1996.

HÖFLER 2016
Janez HÖFLER, O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem. K razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku, Ljubljana 20162, http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XT3D6JUK.

HOHENAUER 1850
Franz Lorenz HOHENAUER, Kurze Kirchengeschichte von Kärnthen, Klagenfurt 1850.

JENKO 2007
Mojca JENKO, Katalog zbirke kopij fresk v Narodni galeriji, Zbirka kopij fresk v Narodni galeriji (ed. Mojca Jenko), Narodna galerija, Ljubljana 2007, pp. 47–154.

KAČIČNIK GABRIČ 2009
Alenka KAČIČNIK GABRIČ, Jezersko. Pozabljeni delček Koroške, Kronika. Časopis za slovensko krajevno zgodovino, 57, 2009, pp. 29–46.

KARNIČAR 1994
Andrej KARNIČAR, Obnovljena zunanjost stare cerkvice sv. Ožbolta na Jezerskem, Gorenjski glas, 21. 6. 1994, p. 18.

KARNIČAR 1998
Andrej KARNIČAR, Jezerska kronika. Jezersko v ustnem izročilu, Kranj 1998 (Gorenjski kraji in ljudje, 8).

KOMELJ 1965
Ivan KOMELJ, Dvajset let odkrivanja srednjeveških stenskih slik, Varstvo spomenikov, 10, 1965, pp. 39–76.

KOMELJ 1972
Ivan KOMELJ, Zgoščen pregled restavratorske dejavnosti Zavoda za spomeniško varstvo SR Slovenije v letih 1950–1971, Varstvo spomenikov, 16, 1972, pp. 41–50.

KOMELJ 1973
Ivan KOMELJ, Gotska arhitektura na Slovenskem. Razvoj stavbnih členov in cerkvenega prostora, Ljubljana 1973.

LEBEN 1998
Nika LEBEN, Figuralne stenske poslikave na Gorenjskem. Odkritja v zadnjih letih, Zbornik za umetnostno zgodovino, n. s. 34, 1998, pp. 160–191.

LEBEN 1999
Nika LEBEN, Podružnična cerkev svetega Ožbolta na Zgornjem Jezerskem. Najstarejša ohranjena upodobitev sv. Krištofa na Gorenjskem, Varstvo spomenikov, 38, 1999, pp. 8–11.

LEBEN 2013
Nika LEBEN, Sakralna arhitektura na Jezerskem, Jezersko za turistične vodnike. Interno gradivo (ed. Polona Virnik Karničar), pp. 43–46, Jezersko 2013, https://www.jezersko.si/DownloadFile?id=250420.

LOGAR 1963
Mihaela LOGAR, Cerkev Sv. Ožbalta na Jezerskem, Ljubljana 1963 (tipkopis diplomske naloge).

LOŽAR 1938
Rajko LOŽAR, Narodna galerija, Zbornik za umetnostno zgodovino, 15/1, 1938, pp. 81–101.

Mitteilungen 1904
Kärnten. Oberseeland, Mitteilungen der k. k. Zentral-Kommission für Erforschung und Erhaltung der Kunst- und historischen Denkmale, 3/3, 1904, p. 397.

Mitteilungen 1905
Kärnten. Pfarrkirche St. Oswald in Ober-Seeland, Mitteilungen der k. k. Zentralkommission für Erforschung und Erhaltung der Kunst- und historischen Denkmale, 3/4, 1905, pp. 411–412.

Mitteilungen 1906a
Kärnten, Mitteilungen der k. k. Zentralkommission für Erforschung und Erhaltung der Kunst- und historischen Denkmale, 3/5, 1906, p. 19.

Mitteilungen 1906b
Kärnten. Ober-Seeland. Oswaldkirche, Mitteilungen der k. k. Zentralkommission für Erforschung und Erhaltung der Kunst- und historischen Denkmale, 3/5, 1906, p. 349.

Mitteilungen 1911a
Kärnten. Ober-Seeland. St. Oswaldkirche. Fresken, Mitteilungen der k. k. Zentralkommission für Denkmalpflege, 3/10, 1911, p. 58.

Mitteilungen 1911b
Kärnten. Oberseeland. St. Oswaldkirche. Freskenrestaurierung, Mitteilungen der k. k. Zentralkommission für Denkmalpflege, 3/10, 1911, p. 399.

Mitteilungen 1911c
Kärnten. Oberseeland. Filialkirche Skt. Oswald, Mitteilungen der k. k. Zentralkommission für Denkmalpflege, 3/10, 1911, pp. 461–462.

Mitteilungen 1912

Tätigkeitsbericht. Seeland. St. Oswaldkirche, Mitteilungen der k. k. Zentralkommission für Denkmalpflege, 3/11, 1912, p. 180.

OTOREPEC 1995
Božo OTOREPEC, Gradivo za slovensko zgodovino v arhivih in bibliotekah Vidma (Udine). 1270–1405, Ljubljana 1995.

Poročilo 1950
Poročilo o delu Zavoda v prvem polletju 1950, Varstvo spomenikov, 3/1–2, 1950, pp. 71–76.

ROZMAN 1990
Ksenija ROZMAN, Jezersko. Umetnostni spomeniki, Enciklopedija Slovenije, 4, Ljubljana 1990, p. 303.

SCHROLL 1870
Beda SCHROLL, Urkunden-Regesten des Augustiner-Chorherren-Stiftes. Eberndorf im Jaunthale, Klagenfurt 1870.

STELE 1921a
France STELE, Jezersko. Podružnica sv. Ožbalta, Zbornik za umetnostno zgodovino, 1/1–2, 1921, p. 82.

STELE 1921b
France STELE, Gotske freske na Jezerskem, Zbornik za umetnostno zgodovino, 1/3–4, 1921, pp. 109–137.

STELE 1924
France STELE, Gotsko stensko slikarstvo na Kranjskem, Bulićev zbornik (eds. Mihovil Abramić, Viktor Hoffiller), Zagreb 1924, pp. 477–491.

STELE 1935
France STELE, Monumenta artis Slovenicae. 1: Srednjeveško stensko slikarstvo, Ljubljana 1935.

STELE 1969
France STELE, Slikarstvo v Sloveniji od 12. do 16. stoletja, Ljubljana 1969.

STELE 1972
France STELE, Gotsko stensko slikarstvo, Ljubljana 1972 (Ars Sloveniae).

VALVASOR 1689
Johann Weichard VALVASOR, Die Ehre des Hertzogthums Crain, 8, Laybach-Nürnberg 1689.

VIGNJEVIĆ 1995
Tomislav VIGNJEVIĆ, Oljska gora in Marija iz Oznanjenja, Gotika v Sloveniji (ed. Janez Höfler), Narodna galerija, Ljubljana 1995, p. 293.

WLATTNIG 1995
Robert WLATTNIG, Sv. Ožbalt, Gotika v Sloveniji (ed. Janez Höfler), Narodna galerija, Ljubljana 1995, pp. 179–181.

ZADNIKAR 1951–1952

Marijan ZADNIKAR, Poročilo o delu Zavoda 1951–1952. 3: Referat za umetnostne spomenike, Varstvo spomenikov, 4, 1951–1952, pp. 89–109.

ZADNIKAR, KOMELJ 1955
Marijan ZADNIKAR, Drago KOMELJ, Konservatorska poročila za leti 1953 in 1954. Umetnostni spomeniki, Varstvo spomenikov, 5, 1955, pp. 141–160.

ZIMMERMANN 1995
Tanja ZIMMERMANN, Stensko slikarstvo poznega 13. in zgodnjega 14. stoletja, Gotika v Sloveniji (ed. Janez Höfler), Narodna galerija, Ljubljana 1995, pp. 221–223.

ZIMMERMANN 1996
Tanja ZIMMERMANN, Stensko slikarstvo poznega 13. in 14. stoletja na Slovenskem, Ljubljana 1996 (tipkopis doktorske disertacije).

________________________________________

[1] Mitteilungen 1905, p. 412.
[2] Mitteilungen 1911a, p. 58; cf. BRÜCKLER 2009, p. 234.
[3] Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Informacijsko-dokumentacijski center za dediščino, Zapiski Franceta Steleta, Zgornje Jezersko, dostopno na: https://situla.gov.si/SI_INDOK_ZAP_z001-0981.html (25. 1. 2022).
[4] STELE 1921a, p. 82.
[5] STELE 1935, pp. 1, 21–22; STELE 1969, pp. 62, 78, 134; STELE 1972, pp. 10, 128–129.
[6] LOGAR 1963.
[7] ZIMMERMANN 1995; ZIMMERMANN 1996. Da poslikave starejše plasti kažejo vplive koroške umetnosti, je opozoril že KOMELJ 1965, p. 48.
[8] HÖFLER 1996, pp. 187–190
[9] LEBEN 1998, pp. 161–162; LEBEN 1999, pp. 8–9. Obstoj starejše plasti poslikav na zunanjščini cerkve je sicer že v dvajsetih letih 20. stoletja domneval France Stele, gl. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Informacijsko-dokumentacijski center za dediščino, Zapiski Franceta Steleta, Zgornje Jezersko, p. 6, dostopno na: https://situla.gov.si/SI_INDOK_ZAP_z001-0981.html (25. 1. 2022).

Terenske zapiske Franceta Steleta iz dvajsetih let 20. stoletja hrani Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU v Ljubljani.[1] Med slikovnim dokumentarnim gradivom so pomembne fotografije dunajske centralne komisije, ki so bile narejene v drugi polovici 19. ali na začetku 20. stoletja, danes pa jih hranijo v fototeki steklenih plošč v Informacijsko-dokumentacijskem centru za dediščino Ministrstva za kulturo Republike Slovenije (INDOK center) v Ljubljani.[2] Za obravnavo poslikave iz okoli leta 1490 so pomembne tudi kopije, ki so bile narejene za Narodno galerijo v Ljubljani; leta 1921 je Matej Sternen preslikal prizora Obešeni Juda in Ecce homo.[3] Leta 1974 je prizor s Kristusom ponovno kopiral Štefan Hauko, ki je hkrati naredil še kopijo Marije iz prizora Oznanjenja.[4] Omeniti velja še skico v zapiskih Franceta Steleta, ki prikazuje neohranjeni prizor na severni steni prezbiterija, kjer je danes viden sv. Mihael s starejše plasti poslikave.[5] Na skici se razloči prizor s petimi figurami; France Stele ga je identificiral kot Kristus pred Pilatom.[6]

________________________________________

[1] Za zapiske gl. tudi Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Informacijsko-dokumentacijski center za dediščino, Zapiski Franceta Steleta, Zgornje Jezersko, dostopno na: https://situla.gov.si/SI_INDOK_ZAP_z001-0981.html (25. 1. 2022).
[2] Popis gradiva je dostopen na: http://eid.si/#!/enota/205/dokumenti (25. 1. 2022). Na fotografijah so od starejše plasti poslikave dokumentirani naslednji prizori in motivi: Marija Zavetnica s plaščem na slavoločni steni,  Poslednja sodba na južni steni, sv. Jožef s prizora Pohod in poklon sv. Treh kraljev na severni steni in sv. Mihael v prezbiteriju.
[3] JENKO 2007, p. 47.
[4] JENKO 2007, p. 113.
[5] Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta, Terenski zapiski Franceta Steleta, I, 1920, fol. 41r.
[6] Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta, Terenski zapiski Franceta Steleta, I, 1920, fol. 41r. France Stele omenja, da originalno risbo uničenega prizora hrani »Fr. Muri v Ljubljani, Kazina«. Najverjetneje je s tem mišljen Franci Muri-Kazinar (1846–1926), ki je med letoma 1910 in 1920 spisal kroniko o Jezerskem, gl. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Informacijsko-dokumentacijski center za dediščino, Zapiski Franceta Steleta, Zgornje Jezersko, p. 2, dostopno na: https://situla.gov.si/SI_INDOK_ZAP_z001-0981.html (25. 1. 2022). Franci Muri je omenjen v KAČIČNIK GABRIČ 2009, p. 30.

Čeprav je bila cerkev sv. Ožbalta na začetku 20. stoletja zaradi izgradnje nove župnijske cerkve opuščena, se iz poročil, ki so med letoma 1904 in 1912 izšla v reviji dunajske centralne komisije, razbere, da so bile srednjeveške poslikave takrat že znane.[1] Poslikave so odkrili med raziskavami cerkve, ki so jih opravili zaradi načrtovanega restavriranja in saniranja poškodovane zgradbe. Centralna komisija se je zavzela za njihovo ohranitev in starejšo plast poslikav ocenila za manj kvalitetno od mlajše.[2] Leta 1911 je Hans Viertelberger v celoti odkril mlajšo plast,[3] starejšo poslikavo pa le na mestih, kjer je bila mlajša poslikava uničena.[4] Odstranil je tudi del mlajše bordure na ladijskem delu slavoločne stene, saj se v poročilu že omenja prizor Marije Zavetnice s plaščem, ki je del starejše plasti. Po koncu prve svetovne vojne je poslikave poleti 1921 restavriral Matej Sternen.[5] Leta 1943 je Jakob Zaplotnik iz Železne Kaple vse gotske freske zelo poljudno preslikal z apnenimi barvami in pri tem ohranil ikonografsko vsebino in kompozicijo. Po drugi svetovni vojni je spomeniška služba opravljene posege problematizirala, zato so preslikavo med letoma 1955 in 1965 odstranili in srednjeveške stenske poslikave ponovno restavrirali.[6] Med temi deli je bila odkrita plast poslikave furlanske slogovne usmeritve, ki jo razkriva fragment bordure na spodnjem robu prizora Judežev poljub na južnem delu slavoločne stene.[7] V letih 1998 in 1999 je restavrator Aleš Sotler na južni zunanji steni prezbiterija odkril in restavriral starejšo plast poslikave. Ob tem je bila odstranjena mlajša in manj kvalitetna upodobitev sv. Krištofa.[8]

________________________________________

[1] HÖFLER 1996, p. 187. Ker je bila cerkev v izredno slabem stanju, je dunajska centralna komisija ladjo in zvonik cerkve sprva nameravala podreti in ohraniti le prezbiterij, ki bi služil kot pokopališka kapela. Kasneje je bila stavba v celoti obnovljena, gl. Mitteilungen 1904, p. 397; Mitteilungen 1905, pp. 411–412; Mitteilungen 1906a, p. 19; Mitteilungen 1906b, p. 349; Mitteilungen 1911a, p. 58; Mitteilungen 1911b, p. 399; Mitteilungen 1912, p. 180.
[2] BRÜCKLER 2009, p. 234.
[3] HÖFLER 1996, p. 187.
[4] Mitteilungen 1911a, p. 58.
[5] STELE 1921a, p. 82; HÖFLER 1996, p. 187.
[6] ZADNIKAR 1951–1952, pp. 100–101; ZADNIKAR, KOMELJ 1955, p. 147; KOMELJ 1965, p. 71; za fotografijo preslikave gl. KARNIČAR 1998, p. 203. Gl. tudi KOMELJ 1972, p. 46; HÖFLER 1996, p. 187.
[7] KOMELJ 1965, p. 71.
[8] LEBEN 1999, pp. 8–9.

Galerija

Tloris s poslikavami

Zgornje Jezersko, Stara cerkev sv. Ožbolta, 2024 (nazadnje posodobljeno 7. 1. 2025). Corpus picturarum muralium medii aevi, https://corpuspicturarum.zrc-sazu.si/spomenik/cerkev-sv-ozbalta/ (19. 1. 2026).
Piškotki in nastavitve zasebnosti

Licence

xnxx
bokep