Poslikava je narejena na vsaj dve plasti ometa, kot lahko vidimo na poškodovanih predelih, kjer gre za bolj grobi hrapavec v spodnji plasti in za finejši glajenec v zgornji plasti. Meja med obema ni vedno jasna. XRD analiza drobljenega ometa je pokazala visoko vsebnost kremena in malo kalcita, poleg tega so prisotni še glinenci, ilit/muskovit, pirit in dolomit. Slednji je lahko tako v vezivu kot v polnilu. Gre torej za omet, v katerem prevladuje polnilo, veziva pa je manj, zato je bolj prhel. Tudi stratigrafije odvzetih vzorcev kažejo gosto razporejena oglata in raznobarvna zrnca v manjši količini apna (sl. 7–8). Veliko je prosojnih oglatih zrnc, verjetno gre za kremen, oglata oblika zrnc pa kaže tudi na uporabo drobljenca. Na vseh treh odvzetih vzorcih med ometom in barvno plastjo odkrijemo še eno plast; morda gre za belež, morda pa za zelo tanek omet iz apna in drobljenega marmorja ali kalcita/dolomita, česar nismo uspeli identificirati. Na enem od vzorcev je bolj podoben izredno tankemu ometu (sl. 7), kar je nenavadno in kar smo zasledili le še na poslikavi prezbiterijske strani slavoločne stene v podružnični cerkvi Device Marije na Kamnu v Vuzenici. Glede na specifičnost tega elementa bi lahko sklepali, da je na obeh lokacijah delovala ista delavnica, nimamo pa dovolj vzorcev, da bi lahko to dokončno potrdili. Zaradi fragmentarno ohranjene poslikave, ki je v veliki meri prekrita z mlajšo poslikavo, ne vemo, ali so omet nanašali po sistemu dnevnic.