Studenčice

Podružnična cerkev sv. Florijana

EŠD: 1671

Seznam poslikav

1. faza (Studenčice) right-arrow

Podružnična cerkev sv. Florijana stoji na območju občine Radovljica v naselju Studenčice, ki se leta 1428 omenja kot Studenczitsch.[1] Cerkev je bila prvotno posvečena sv. Rupertu. Ker je bilo praznovanje posvetitve cerkve na god sv. Florijana, je ta priljubljeni svetnik zamenjal prvotnega.[2] S prvotnim patrocinijem se cerkev prvič omenja v prvi celjski fevdni knjigi leta 1436, zatem še enkrat leta 1441.[3] Novi patrocinij sv. Florijana je prvič naveden v vizitacijskem protokolu škofa Rinalda Scarlichija iz leta 1631, kasneje tudi v vizitacijskem zapisniku župnije Radovljica iz leta 1657 in v vizitacijskem protokolu podružničnih cerkva ljubljanske škofije škofa Jožefa Rabatte iz leta 1668.[4] Zapisi v vizitacijah navajajo, da je cerkev leta 1480 posvetil ljubljanski škof Žiga Lamberg.[5] Prvotno je bila cerkev podružnica župnije sv. Petra v Radovljici,[6] danes pa je podružnica župnije Breznica.

________________________________________

[1] Gl. Historična topografija 2021, pp. 1475–1476.
[2] HÖFLER 1988, p. 218; HÖFLER 2017, p. 45; AMBROŽIČ 2021, p. 115.
[3] ZADNIKAR 1982, p. 554 (n. 1298); HÖFLER 1996, p. 151; ZIMMERMANN 1996, p. 224; HÖFLER 2017, p. 45; AMBROŽIČ 2021, p. 115.
[4] HÖFLER 1988, p. 218; HÖFLER 2017, p. 45.
[5] HÖFLER 1988, p. 218; LAVRIČ 2007, p. 144; HÖFLER 2017, p. 45.
[6] HÖFLER 1996, p. 151; HÖFLER 2017, p. 42.

Cerkev v Studenčicah stoji na ravnici v neposredni bližini ceste. Njena vzdolžna os je orientirana v smeri jugovzhod.[1] Pravokotna ladja, ki ima mrežasto-grebenast obok, se z gotskim slavolokom, ki je v spodnjem delu prirezan na ajdovo zrno, navezuje na nekoliko ožji prezbiterij.[2] Ta je gotskega izvora in z zvezdastim obokom, katerega del so tudi geometrični in delno figuralni sklepniki in konzole.[3] Ob severni steni prezbiterija sta prizidana baročna zakristija iz leta 1668 in dvonadstropen zvonik, ki je bil nad zakristijo postavljen leta 1699.[4] Zahodni del ladje zaključuje baročna lopa.[5] V cerkev vodi portal z ornamentiranim okvirom iz 17. stoletja.[6] Pred tem je bil na tem mestu zgodnjegotski portal, ki naj bi bil sedaj vzidan v nekdanji Bavančnekovi hiši.[7]
Na romanski izvor cerkve je opozoril že Marijan Zadnikar, ki je pod poslikavo na južni zunanji steni ladje prepoznal nepravilno kamnito zidavo s tankim ometom, v katerega so, kot je bilo običajno v romanski arhitekturi, vrezane črte.[8] Gotski prezbiterij je, kot sledi iz vizitacije škofa Jožefa Rabatte iz leta 1668, leta 1480 posvetil ljubljanski škof Žiga Lamberg.[9] Čeprav Ivan Komelj in Marijan Zadnikar nastanek prezbiterija postavljata v čas okoli leta 1430, je Janez Höfler mnenja, da je prezbiterij verjetneje nastal šele v času omenjene posvetitve.[10] Prezbiterij danes osvetljuje dvoje oken, po eno na vsaki poševnici. Okni sta bili prvotno gotski in v 17. stoletju barokizirani, leta 1898 pa ju je v neogotskem slogu prezidal in jima kamnite okvire dodal Janez Vurnik mlajši.[11] Prvotno je bila gotska okenska odprtina tudi za glavnim oltarjem na vzhodni stranici prezbiterija, vendar je bila kasneje zazidana.[12] Pred pozidavo gotskega prezbiterija je cerkev po mnenju Marijana Zadnikarja imela najverjetneje polkrožno apsido.[13] Ladja cerkve, ki je bila prvotno ravnokrita z lesenim kasetiranim stropom,[14] je bila okoli leta 1656 obokana.[15] V zapisu generalnega vikarja Filipa Terpina z dne 14. maja 1657 izvemo, da je ladjo cerkve takrat osvetljevalo zgolj eno okno.[16] Danes ima vsaka stena ladje po dve okni. Preden je bil cerkvi dozidan baročni zvonik, je imela pročelno zvončnico, ki je sedaj vključena v zahodni strešni zid.[17] Matjaž Ambrožič domneva, da je bil cerkvi po dograditvi novega gotskega prezbiterija dodan zvonik v obliki strešnega jezdeca, na kar kažeta ohranjeni leseni puši, vzidani v obok ladje, skozi kateri sta bili napeljani vrvi dveh zvonov.[18] Cerkev je v preteklosti obdajalo pokopališče, od katerega so se do danes ohranili le ostanek obzidja in dva vhoda.[19]
V notranjščini cerkve sta bili na severni steni ladje odkriti dve plasti poslikav. V začetku 14. stoletja je nastala starejša plast s prizorom sv. Jurija, v sredini 15. stoletja pa je bila ta stena ponovno poslikana, in sicer s prizorom Pohoda sv. Treh kraljev,[20] pri čemer gre zelo verjetno za delo t. i. Žirovniškega mojstra.[21] Janez Höfler je opozoril na možno povišanje ladje v času po nastanku mlajše poslikave, saj je njen zgornji rob nižji od slavoločne stene.[22] Do sedaj v literaturi neomenjen je manjši fragment poslikave v notranjščini cerkve na južnem delu zahodne stene ladje ob cerkvenem portalu. Vidna je zgolj ravna zadebeljena linija rjave barve, ki ima na vrhnji strani dodane trikotnike, umeščene eden zraven drugega. Glede na slog je možno, da je poslikava nastala istočasno kot prizor s sv. Jurijem oziroma na prehodu iz 13. v 14. stoletje. Starejšega izvora so tudi z rdečerjavo barvo naslikani posvetilni križi v cerkveni ladji. Posvetilna križa mlajšega izvora sta ohranjena na podločju slavoloka ob obeh stranskih oltarjih.
Poslikana ni bila zgolj notranjščina cerkve, ampak tudi zunanja južna stena ladje.[23] Tu je ob levem robu stene še razpoznavna starejša plast s sv. Krištofom, medtem ko je mlajša uničena. Čeprav si pri dataciji raziskovalci niso enotni, je jasno, da sta obe poslikavi nastali v 15. stoletju, a z večjim časovnim razmakom.[24]

Ob oknu desno od sv. Krištofa je bil v začetku 20. stoletja še viden danes uničeni prizor, ki ga lahko rekonstruiramo s pomočjo opisa v zapiskih Franceta Steleta.[25] Pod arkadami so bile naslikane tri figure, dva svetnika in svetnica, prizor pa se je najverjetneje tudi nadaljeval, a je bil v zgornjem delu uničen zaradi vzidave okna, v spodnjem delu pa je bil takrat torej še ohranjen.[26] Na isti steni je France Stele prepoznal in opisal še tri prizore, ki danes niso več ohranjeni, in sicer desno od okna, ki je bližje vhodni lopi, ostanek Trpečega Kristusa z orodji mučeništva, nad oknom, ki je bližje prezbiteriju, stoječo Marijo z Jezusom, na mestu, ki v zapisu ni natančneje definirano, pa prizor treh cesarjev kot konjenikov.[27] V slednjih je prepoznal ruskega, avstrijskega in pruskega cesarja in prizor opredelil kot spomin na Ljubljanski kongres leta 1821.[28]
Oprema cerkve izvira iz 19. stoletja. Od prvotnih baročnih oltarjev sta se ohranili le dve sliki iz delavnice slikarja Leopolda Layerja.[29] Oltarji so delo Janeza Vurnika mlajšega iz leta 1898 in so zamenjali baročne oltarje.[30]

________________________________________

[1] ZADNIKAR 1982, p. 554; cf. tudi tloris cerkve. Za obdobje srednjega veka se glede orientiranosti cerkva, ko le-ta odstopa od pravila vzhod–zahod, obodne zidove označuje, kot da bi bila cerkev pravilno orientirana, kar je upoštevano tudi v tem besedilu.
[2] KOMELJ 1969, p. 44, je arhitekturo cerkve povezal z možnimi koroškimi vplivi prve polovice 15. stoletja; cf. KOMELJ 1973, p. 208; AMBROŽIČ 2021, p. 125.
[3] Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, INDOK center, Zapiski Franceta Steleta, Studenčice, SI_INDOK_ZAP_z001-0777, p. 2, dostopno na: https://situla.gov.si/SI_INDOK_ZAP_z001-0777.html (21. 2. 2022); KOMELJ 1969, p. 28; KOMELJ 1973, pp. 64, 66, 93, 278; ZIMMERMANN 1996, p. 224.
[4] AMBROŽIČ 2021, pp. 122, 125–126. Za podatke, povezane z obnovitvenimi deli na zvoniku, gl. AMBROŽIČ 2021, pp. 126–127.
[5] Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, INDOK center, Gradivo Zavoda za spomeniško varstvo Kranj, Studenčice, SI_INDOK_ZAP_z009-0079, dostopno na: https://situla.gov.si/SI_INDOK_ZAP_z009-0079.html (21. 2. 2022); ZADNIKAR 1982, p. 554.
[6] Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, INDOK center, Gradivo Zavoda za spomeniško varstvo Kranj, Studenčice, SI_INDOK_ZAP_z009-0079, dostopno na spletnem naslovu: https://situla.gov.si/SI_INDOK_ZAP_z009-0079.html (21. 2. 2022).
[7] AMBROŽIČ 2021, pp. 125–126.
[8] ZADNIKAR 1982, p. 554.
[9] HÖFLER 1996, p. 151; ZIMMERMANN 1996, p. 224; LAVRIČ 2007, p. 144.
[10] KOMELJ 1973, p. 278; ZADNIKAR 1982, p. 554; HÖFLER 2017, p. 45.
[11] AMBROŽIČ 2021, pp. 124–125.
[12] AMBROŽIČ 2021, p. 124.
[13] ZADNIKAR 1982, p. 554.
[14] HÖFLER 1996, p. 151; AMBROŽIČ 2021, p. 125.
[15] HÖFLER 1996, p. 151; HÖFLER 2017, p. 45.
[16] AMBROŽIČ 2021, p. 117.
[17] AMBROŽIČ 2021, p. 125.
[18] AMBROŽIČ 2021, pp. 125–126.
[19] AMBROŽIČ 2021, p. 127.
[20] Da mlajša plast poslikave prikazuje najverjetneje Pohod sv. Treh kraljev, je v poročilu o novoodkritem fragmentu starejše plasti poslikave zapisala Nika LEBEN 1990, p. 258. HÖFLER 1996, p. 151 (enako tudi AMBROŽIČ 2021, p. 133), je omenil le štiri figure (»dvoje glav spremljevalcev in dvoje glav trobentačev, ki so na običajen način obrnjene proti koru«), medtem ko je danes na mlajši plasti poslikave vidnih skupno devet figur.
[21] Omenjeno plast poslikave je v bližino Žirovniškega mojstra postavil HÖFLER 1996, p. 151.
[22] HÖFLER 1996, p. 151.
[23] Ostanke poslikave na zunanji južni steni omenja že KOMELJ 1965, p. 74, na »dve plasti gotskih fresk« pa je opozoril tudi ZADNIKAR 1982, p. 554.
[24] Zasnova upodobitve sv. Krištofa sledi furlanskemu tipu, na kar opominja tudi dodana kosmatska bordura, gl. ŽELEZNIK 1989, p. 35; HÖFLER 1996, p. 151. V svojih zapiskih je France Stele starejšo plast s sv. Krištofom postavil v sredo 15. stoletja, gl. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, INDOK center, Zapiski Franceta Steleta, Studenčice, SI_INDOK_ZAP_z001-0777, p. 1, dostopno na: https://situla.gov.si/SI_INDOK_ZAP_z001-0777.html (21. 2. 2022). Pri ZADNIKAR 1982, p. 554, in ŽELEZNIK 1989, p. 35, je sv. Krištof časovno umeščen v začetek 15. stoletja, HÖFLER 1996, p. 151, pa ga datira v čas okoli leta 1400. Za opis danes neohranjene mlajše plasti in še vidnega starejšega sv. Krištofa gl. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, INDOK center, Zapiski Franceta Steleta, Studenčice, SI_INDOK_ZAP_z001-0777, p. 1, dostopno na: https://situla.gov.si/SI_INDOK_ZAP_z001-0777.html (21. 2. 2022).
[25] Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, INDOK center, Zapiski Franceta Steleta, Studenčice, SI_INDOK_ZAP_z001-0777, pp. 1–2, dostopno na: https://situla.gov.si/SI_INDOK_ZAP_z001-0777.html (21. 2. 2022). HÖFLER 1996, p. 151: »Morda je nekoč bila freska tudi desno ob sv. Krištofu.«
[26] Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, INDOK center, Zapiski Franceta Steleta, Studenčice, SI_INDOK_ZAP_z001-0777, pp. 1–2, dostopno na: https://situla.gov.si/SI_INDOK_ZAP_z001-0777.html (21. 2. 2022).
[27] Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, INDOK center, Zapiski Franceta Steleta, Studenčice, SI_INDOK_ZAP_z001-0777, p. 2, dostopno na: https://situla.gov.si/SI_INDOK_ZAP_z001-0777.html (21. 2. 2022).
[28] Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, INDOK center, Zapiski Franceta Steleta, Studenčice, SI_INDOK_ZAP_z001-0777, p. 2, dostopno na: https://situla.gov.si/SI_INDOK_ZAP_z001-0777.html (21. 2. 2022).
[29] SOKLIČ 2000, pp. 77–78. Za podrobnejši opis cerkvene opreme gl. Matjaž AMBROŽIČ 2021, pp. 127–131.
[30] AMBROŽIČ 2021, pp. 127–130. Gre za tri neogotske oltarje, od katerih je glavni posvečen sv. Florijanu, stranski oltar ob vzhodni strani slavoločne stene sv. Uršuli, oltar ob zahodni strani pa sv. Primožu in Felicijanu.

Zaradi poznega odkritja starejše plasti poslikave na notranji severni strani ladje v devetdesetih letih 20. stoletja[1] ta ni bila deležna obravnav v starejših temeljnih pregledih srednjeveškega stenskega slikarstva na območju Slovenije. Prva je leta 1990 o njej pisala Nika Leben v poročilu za Varstvo spomenikov; do odkritja je prišlo med sondiranjem zaradi predvidenega beljenja notranjščine.[2] Takrat je odpadel del mlajše gotske poslikave iz sredine 15. stoletja in razkril del starejše, ki je bila opredeljena kot delo risarsko-ploskovitega sloga.[3] Krajših obravnav je bila starejša plast poslikave deležna šele nekaj let kasneje, ko sta o njej pisala Tanja Zimmermann in Janez Höfler.[4] Odkrit fragment sta označila za del prizora Pohoda sv. Treh kraljev, kar pa se je kasneje ob odkritju takrat še zakritega dela poslikave z zmajem izkazalo za napačno.[5] O ikonografski vsebini prizora je krajši zapis prispeval tudi Matjaž Ambrožič, ki je kot prvi starejšo plast poslikave opredelil kot prizor s sv. Jurijem, vendar hkrati napačno sklepal, da je na starejši plasti prav tako naslikan tudi Pohod sv. Treh kraljev.[6]

 

AMBROŽIČ 2021
Matjaž AMBROŽIČ, Cerkve in božja znamenja v brezniški župniji, Ljubljana 2021.

Historična topografija 2021
Historična topografija Kranjske (do leta 1500), Ljubljana 20212 (Slovenska historična topografija, 1), https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/1322/5572/1565.

HÖFLER 1988
Janez HÖFLER, Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem. Pražupniji Radovljica in Kranj, Acta ecclesiastica Sloveniae, 10, 1988, pp. 201–251.

HÖFLER 1996
Janez HÖFLER, Srednjeveške freske v Sloveniji. 1: Gorenjska, Ljubljana 1996.

HÖFLER 2016
Janez HÖFLER, O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem. K razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku, Ljubljana 20162, dostopno na: http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XT3D6JUK.

HÖFLER 2017
Janez HÖFLER, Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem. Kranjska, Ljubljana 2017, http://www.sistory.si/SISTORY:ID:38022.

KOMELJ 1965
Ivan KOMELJ, Dvajset let odkrivanja srednjeveških stenskih slik, Varstvo spomenikov, 10, 1965, pp. 39–76.

KOMELJ 1969
Ivan KOMELJ, Gotska arhitektura, Ljubljana 1969 (Ars Sloveniae).

KOMELJ 1973
Ivan KOMELJ, Gotska arhitektura na Slovenskem. Razvoj stavbnih členov in cerkvenega prostora, Ljubljana 1973.

LAVRIČ 2007
Ana LAVRIČ, Ljubljanska škofija v vizitacijah 17. stoletja. Vizitacije kot vir za umetnostno zgodovino, Ljubljana 2007.

LEBEN 1990
Nika LEBEN, Studenčice, Varstvo spomenikov, 32, 1990, p. 258.

SOKLIČ 2000
Boštjan SOKLIČ, Umetnostni spomeniki v občini Žirovnica, Preteklost v zavetju Stola. Zbornik občine Žirovnica (ed. Janez Meterc), Žirovnica 2000, pp. 71–82.

ZADNIKAR 1982
Marijan ZADNIKAR, Romanika v Sloveniji. Tipologija in morfologija sakralne arhitekture, Ljubljana 1982.

ZIMMERMANN 1996
Tanja ZIMMERMANN, Stensko slikarstvo poznega 13. in 14. stoletja na Slovenskem, Ljubljana 1996 (tipkopis doktorske disertacije).

ŽELEZNIK 1989
Adela ŽELEZNIK, Umetnostnozgodovinski profil področij Radovljice, Bleda in Bohinja, Ljubljana 1989 (tipkopis diplomske naloge).

________________________________________

[1] Za podrobnejše podatke v povezavi z odkritjem poslikave gl. razdelek o restavratorskih posegih.
[2] LEBEN 1990, p. 258.
[3] LEBEN 1990, p. 258.
[4] HÖFLER 1996, p. 151; ZIMMERMANN 1996, p. 224.
[5] Ker se del starejšega prizora z zmajem in konjem na levi pri Janezu Höflerju in Tanji Zimmermann ne omenja, lahko domnevamo, da je do njegovega odkritja prišlo nekoliko kasneje.
[6] AMBROŽIČ 2021, p. 134. Do zmotnega zapisa pri Matjažu Ambrožiču (AMBROŽIČ 2021, p. 134) je prišlo najverjetneje zaradi prevzemanja podatkov iz starejšega besedila Janeza Höflerja (HÖFLER 1996, p. 151), v katerem je najti še prvotno, nepravilno identifikacijo prizora spodnje plasti poslikave kot Pohod sv. Treh kraljev. Za najnovejše ugotovitve glej razdelka Opis in Ikonografska analiza.

Pisni in likovni viri so se ohranili za arhitekturo cerkve in poslikavo zunanjščine. Za preučevanje arhitekture cerkve so pomembni narisi in tloris cerkve, delo Franca Avsca (1863–1943), duhovnika iz bližine Novega mesta, ki je zaslužen predvsem na področju spomeniškega varstva, prav tako pa je znan tudi po pisnem in likovnem dokumentiranju slovenskih cerkva. Na enega od narisov je dodal tudi skice štirih konzol iz prezbiterija.[1]
Za razumevanje danes neohranjene poslikave na zunanjščini cerkve pa je pomembno spisovno in fotografsko gradivo, ki ga hrani Informacijsko-dokumentacijski center za dediščino (INDOK center) Ministrstva za kulturo Republike Slovenije v Ljubljani. V fototeki je ohranjena fotografija na steklu, na kateri sta razpoznavna tako mlajša plast s sv. Krištofom kot tudi danes popolnoma uničeni prizor, na katerem je France Stele še lahko prepoznal tri svetniške figure. [2] Te so natančno opisane v njegovih terenskih zapiskih in skupaj z opisom preostalih danes neohranjenih poslikav zunanje južne stene cerkve predstavljajo pomemben pisni vir za razumevanje celostne slikarske podobe cerkve v Studenčicah.[3]

________________________________________

[1] Reprodukcije skic in tlorisa so objavljene pri AMBROŽIČ 2021, pp. 119, 122, 124. Originali so skupaj z drugimi Avščevimi deli hranjeni v Nadškofijskem arhivu Ljubljana.
[2] Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, INDOK center, Studenčice – cerkev sv. Florijana, fotografija, SI_INDOK_FF_f00000-n04930s, dostopno na: https://situla.gov.si/SI_MK_MKS-002-07603.html (21. 2. 2022).
[3] Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, INDOK center, Zapiski Franceta Steleta, Studenčice, SI_INDOK_ZAP_z001-0777, dostopno na: https://situla.gov.si/SI_INDOK_ZAP_z001-0777.html (21. 2. 2022);

Starejša plast poslikave na severni steni ladje je bila odkrita ob koncu 20. stoletja, in sicer leta 1990 ali leto pred tem,[1] ko je med sondiranjem stene zaradi predvidenega beljenja odpadel del ometa z mlajšo poslikavo iz sredine 15. stoletja.[2] S tem je postal viden fragment poslikave z zadnjim delom konja in človeško figuro,[3] to je desni del kasneje identificiranega prizora sv. Jurija v boju z zmajem.[4] Ker se v prvih opisih starejše plasti ne omenja podoba drugega konja in zmaja, lahko sklepamo, da je omet na levi odpadel nekaj let kasneje.[5] Večji del poslikave tako v ladji kot tudi v prezbiteriju pa je najverjetneje še vedno pod beležem.[6]

________________________________________

[1] ZIMMERMANN 1996, p. 224, navaja letnico 1990, medtem ko AMBROŽIČ 2021, p. 133, piše, da je maja 1989 na omenjeni steni opazil naslikano borduro na mestu, kjer je odpadel omet, in da sta bili obe plasti poslikav, tako starejša z začetka 14. stoletja kot tudi mlajša iz sredine 15. stoletja, odkriti še istega leta poleti.
[2] Mlajša plast poslikave je morala biti evidentirana že prej, cf. LEBEN 1990, p. 258.
[3] LEBEN 1990, p. 258.
[4] Po poročilu Ivana Komelja so bila sondiranja v cerkvi izvedena že pred letom 1965, vendar je bila takrat ugotovljena le arhitekturna poslikava, gl. KOMELJ 1965, p. 40.
[5] Na to lahko sklepamo na osnovi dejstva, da tudi HÖFLER 1996, p. 151, v besedilu, ki je izšlo približno šest let po odkritju prvega fragmenta, ne omenja drugega konja z zmajem.
[6] HÖFLER 1996, p. 151; SOKLIČ 2000, pp. 77–78; AMBROŽIČ 2021, p. 134.

Galerija

Tloris s poslikavami

Studenčice, Podružnična cerkev sv. Florijana, 2024 (nazadnje posodobljeno 30. 8. 2024). Corpus picturarum muralium medii aevi, https://corpuspicturarum.zrc-sazu.si/spomenik/cerkev-sv-florijana/ (20. 1. 2026).
Piškotki in nastavitve zasebnosti

Licence

xnxx
bokep