Od starejše plasti poslikave sta na severni ladijski steni razvidna le spodnja dela drug proti drugemu obrnjenega, v profilu upodobljenega para konj. Od konja na levi so vidne le sprednje noge in spodnji del odprtega gobca z uzdami, od konja na desni pa so vidne zgolj noge. Pod nogami levega konja je razpoznaven rumeno-zelen zmaj z razprtim gobcem. Žrelo mu prebada sulica konjenika (?), ki ga zakriva mlajša plast poslikave. Desno od drugega konja je viden spodnji del v suknjo oblečene bosonoge figure, obrnjene na levo proti konju.[1] Ob spodnjem robu kompozicije se kaže del rjave bordure, pod njo pa se je na desni strani na isti plasti poslikave ohranil tudi zgornji del posvetilnega križa.[2] Na levem delu zahodne stene ladje ob cerkvenem portalu je viden manjši fragment ravne zadebeljene črte, na kateri se nizajo trikotniki. Skupaj z ohranjenima posvetilnima križema na južni ladijski steni nedvomno sodi k starejši plasti poslikave.
________________________________________
[1] Opis tega fragmenta je podal tudi HÖFLER 1996, p. 151, vendar še ne omenja drugega konja z zmajem.
[2] HÖFLER 1996, p. 151.
V notranjosti cerkve sta na severni ladijski steni vidni dve plasti figuralne poslikave, ki sta obe ohranjeni le fragmentarno oziroma še vedno delno zakriti z recentnim ometom. Del poslikave je uničil iztek oboka. Od starejše plasti je viden le spodnji del prizora, ki ga deloma zakriva mlajša plast poslikave. Na določenih mestih je zgornja barvna plast poslikave že odpadla, razpoznavna pa je ostala črna obrisna risba.[1] Ohranile so se večje ploskve rumene in zelene barve ter rjavordeči pas, ki poteka na spodnjem delu prizora, pod njim pa se je na desni strani na isti plasti poslikave ohranil tudi zgornji del posvetilnega križa.[2] K starejši plasti poslikave najverjetneje sodita tudi fragmenta posvetilnega križa na južni in cikcakastega traku na zahodni steni ladje.
________________________________________
[1] Cf. opis pri ZIMMERMANN 1996, p. 224.
[2] HÖFLER 1996, p. 151.
Ni znano.
Konjeniški prizor na severni steni ladje je bil sprva identificiran kot fragment Pohoda sv. Treh kraljev,[1] kasneje odkrit del poslikave z zmajem pa je takšno razlago postavil pod vprašaj. Na levi strani poslikave gre nedvomno za fragmentarno ohranjeni prizor Jurijevega spopada z zmajem, ki ga je prvi prepoznal Matjaž Ambrožič.[2] Večji problem predstavlja identifikacija desnega prizora. Glede na izrazito jukstapozicijo konjev bi pričakovali, da je bila poslikava kompozicijsko zasnovana simetrično. V tem primeru je bil tudi na drugem konju jezdec, ob njem pa lahko prepoznamo berača. V tandemu je sv. Juriju lahko dodan sv. Martin, ki deli svoj plašč, takšna ikonografska rešitev pa bi bila možna tudi na prizoru v Studenčicah.[3]
________________________________________
[1] HÖFLER 1996, p. 151; ZIMMERMANN 1996, p. 224; cf. AMBROŽIČ 2021, pp. 133–134.
[2] AMBROŽIČ 2021, pp. 133–134. Fragment prizora s sv. Jurijem spada med najstarejše primere tega ikonografskega motiva na območju današnje Slovenije. Tako lahko poslikavo v Studenčicah časovno postavimo ob bok prizoru s sv. Jurijem v cerkvi sv. Jurija v Trnovcu pri Sevnici, fragmentu v cerkvi sv. Janeza Krstnika ob Bohinjskem jezeru in v cerkvi sv. Kancijana na Vrzdencu.
[3] Da bi lahko šlo za omenjeni prizor, je bilo ugotovljeno na terenskem ogledu poslikave v sklopu priprave digitalnega korpusa 26. marca 2021.
Pigmenti: domnevno apnena bela, rumeni oker, rdeča zemlja, organska črna
Analitične tehnike: /
Dovoljenja za odvzem vzorcev nismo dobili, tako da sestave ometa ne moremo raziskati. Kot vidimo in situ, je narejen iz apna in peska, ki se kaže s temnimi zrnci preko svetlih barvnih plasti.
Ohranile so se bela, rumena, rdeča, zelena in črna barva. Ker vzorcev nismo mogli odvzeti, ne moremo izvesti kemične analize pigmentov. Glede na obstojnost barv domnevamo, da gre za pigmente, primerne za slikanje na sveže ali v apneni tehniki, torej predvsem za naravne anorganske pigmente, kot so apnena bela, rumeni oker, rdeča zemlja, zelena zemlja ali malahit in neki črni organski pigment, morda ogljikova črna, ki jo na srednjeveških stenskih poslikavah v slovenskem prostoru srečamo najpogosteje. Zelena barva je temnejšega tona, zato gre verjetno za zeleno zemljo.
Brez vzorcev slikarske tehnike ne moremo zanesljivo določiti. Glede na dobro ohranjenost barv pa gre verjetno za slikanje al fresco, morda s pomočjo apnene tehnike, saj je bela barvna plast vidna čez celotno ohranjeno ozadje.
Posvetilni križi na južni in severni steni ter ostanek cikcakaste bordure na zahodni steni so narejeni s temnordečo barvo na belo podlago (verjetno belež) v širokih potezah čopiča. Vreznin ne vidimo, prav tako ne moremo potrditi, ali gre pri borduri za istočasno poslikavo s tisto na severni ladijski steni, vsekakor pa je rdeča barva bordure videti enaka kot močna rdeča kontura pod obema prizoroma. Z zelo tankimi vrezninami je bil začrtan zmaj (sl. 1), verjetno pa tudi trup obeh konjev in Jurijev meč; pri tej interpretaciji pa je treba biti pazljiv, saj so vrezane tudi linije sodobne rekonstrukcije teles čez plombe, ki zapolnjujejo manjkajoče dele poslikave. Konjeve noge so, zanimivo, videti narisane, in sicer najprej s sivo predrisbo, ki jo je slikar kasneje poudaril s črno končno konturo. Ta ne sledi vedno natančno predrisbi, kar lahko opazimo na več mestih, denimo na zadnji nogi konja na domnevnem prizoru sv. Martina, ki deli plašč (sl. 1). Ohranili so se le spodnji deli konj z obeh prizorov, ki delujejo nenaravno; konji imajo dolge, tanke in popolnoma ravne noge, ki se razširijo v široka kopita. Slikar je živali oblikoval s črno potezo, ni pa videti barvne modelacije. Na trupu in desni sprednji nogi Jurijevega konja se je ohranilo še nekaj barvne modelacije; zdi se, da je bil konj temnejše oker barve, ostanki rdeče na trupu pa bi lahko pripadali okrasnemu pregrinjalu Jurijevega konja, ki se cikcakasto zaključuje. Tako Jurijev kot Martinov konj imata živorumene pasove, ki se še delno vidijo pod nogami in (pri Jurijevem konju) okoli vratu. Tudi domnevni berač na skrajni desni strani poslikave je začrtan le s črno konturo, ena noga se zaključuje z dolgimi vzporednimi prsti, pri drugi pa vidimo samo še palec in del naslednjega prsta; zdi se, kot da bi bili nogi naslikani narobe, leva na desni in obratno. Krogi v višini kolen morda določajo kolena, od njih do gležnjev pa teče ravna in široka rumena linija, ki se razširi in obarva gležnje, nato pa se nadaljuje vzdolž stopal. Morda gre za neke vrste izredno preprosto barvno modeliranje. Oblačilo je začrtano s široko rumeno potezo in zaključeno s črno konturo; notranje modelacije ni. Več barve se je ohranilo le na zmaju na prizoru sv. Jurija, ki je narejen v kombinaciji rumene in zelene. Obe barvi sta naneseni ploskovito, s širokimi čopiči. Gre za preprosto linearno poslikavo, kjer prevladujejo široke poteze in debela črna kontura.
Studenčice, Podružnična cerkev sv. Florijana, 1. faza (Studenčice), 2024 (nazadnje posodobljeno 6. 1. 2025). Corpus picturarum muralium medii aevi, https://corpuspicturarum.zrc-sazu.si/poslikava/1-faza-cerkev-sv-florijana-studencice/ (11. 9. 2026).
Pravni pogoji uporabe
© 2026 ZRC SAZU UIFS, Corpus picturarum muralium medii aevi
ZRC SAZU
Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta
Novi trg 2
1000 Ljubljana
Spodaj seznam podrobno opisuje piškotke, ki se uporabljajo na našem spletnem mestu.
| Piškotek | Vrsta | Trajanje | Opis |
|---|---|---|---|
| _ga | Ne-nujen | 2 leti | Ta piškotek namesti Google Analytics. Piškotek se uporablja za izračun podatkov o obiskovalcih, sejah, kampanjah in spremljanje uporabe spletnega mesta za poročilo o analitiki spletnega mesta. Piškotki anonimno shranjujejo informacije in dodelijo naključno ustvarjeno številko za prepoznavanje edinstvenih obiskovalcev. |
| _gat | Ne-nujen | 1 minuto | Google s tem piškotkom razlikuje uporabnike. |
| _gid | Ne-nujen | 1 dan | Ta piškotek namesti Google Analytics. Piškotek se uporablja za shranjevanje informacij o tem, kako obiskovalci uporabljajo spletno mesto, in pomaga pri ustvarjanju analitičnega poročila o tem, kako deluje spletno mesto. Zbrani podatki, vključno s številom obiskovalcev, virom, od kod prihajajo, in strani so se anonimno prikazali. |
| cookielawinfo-checkbox-necessary | Nujen | 1 leto | Ta piškotek nastavi vtičnik GDPR Cookie Consent. Piškotki se uporabljajo za shranjevanje soglasja uporabnika za piškotke v kategoriji "Nujno". |
| cookielawinfo-checkbox-non-necessary | Nujen | 1 leto | Ta piškotek nastavi vtičnik GDPR Cookie Consent. Piškotki se uporabljajo za shranjevanje soglasja uporabnika za piškotke v kategoriji "Ne-nujno". |
| CookieLawInfoConsent | Nujen | 1 year | Piškotek se uporablja za shranjevanje povzetka privolitve za uporabo piškotkov. Ne hrani nobenih osebnih podatkov. |
| PHPSESSID | Nujen | Seja | Piškote hrani podatke o uporabnikovi seji in uporabnikom omogoča, da se njihovi vnosi hranijo med časom obiska spletne strani. |
| pll_language | Nujen | 1 leto | S tem piškotkom si zapomnimo izbiro uporabnika glede jezika. |
| show_preloader_once | Nujen | Seja | S tem piškotkom si zapomnimo uporabnikov prvi obisk. |
| viewed_cookie_policy | Nujen | 1 leto | Piškotek se uporablja za shranjevanje, ali ste se strinjali z uporabo piškotkov ali ne. Ne hrani nobenih osebnih podatkov. |