S prezbiterijem na vzhodu je cerkev pravilno orientirana, čeprav natančna meritev razkrije, da je po dolžinski osi nekoliko usmerjena proti jugovzhodu.[1] V osnovi gre za enoladijsko romansko cerkev z ravnim stropom, ki je bila pozneje prezidana, med drugim je bila podaljšana proti zahodu,[2] izvirna višina romanske ladje pa se je ohranila.[3] Tristrano zaključen obokan prezbiterij daje gotski videz, a je bil dodan šele v 17. stoletju.[4] Ob severno steno prezbiterija je bil dozidan baročen zvonik, pred zahodno steno ladje pa je bila zgrajena vhodna lopa. Na romanski izvor ladje kažeta zgornji del manjšega okna na južni steni in slavoločna stena, ki je bila po mnenju Ivana Komelja nekoč del prvotne romanske apside.[5] Leta 1668 se omenja novi prezbiterij, ki je, kot lahko sodimo na podlagi vizitacijskih zapisnikov, moral nastati med letoma 1654 in 1668.[6] Leta 1668 je cerkev že opisana tudi z odprto vhodno lopo, ki je bila dve stopnici nižja od nivoja cerkve.[7] Evidentirano je tudi stanje pred gradnjo zvonika, saj lahko preberemo, da sta zvonova cerkve tedaj visela na dveh zidanih slopih nad strešnimi tramovi v fasadi.[8]

Potoška cerkev je bila poslikana tako v notranjščini kot na zunanjščini. Znotraj je bila poslikana po severni steni in na ladijski strani slavoločne stene; prepoznamo lahko dve plasti gotskih poslikav.[9] Starejša plast, ohranjena na južnem delu slavoločne stene, kaže slabo ohranjeno figuro nekega svetega škofa in danes skoraj popolnoma uničen prizor, ki ga je Janez Höfler prepoznal kot daritev Kajna in Abela.[10] Mlajša poslikava je vidna na zgornjem robu severne ladijske stene in na severnem delu slavoločne stene; prikazuje Pohod in poklon sv. Treh kraljev.[11] Mlajšo poslikavo, datirano v čas okoli leta 1500, je Janez Höfler na osnovi obraznih tipov pripisal Mojstru sv. Jakoba iz Ribnega.[12] Janez Höfler domneva tudi, da južna ladijska stena v notranjščini ni bila poslikana, so pa na njej gotski posvetilni križi, ki so bili naslikani v dveh fazah.[13] France Stele in Ivan Komelj sta fragmente gotskih poslikav na zunanji južni steni ladje, od katerih je ohranjen le del ob zgornjem robu, umestila v prvo polovico 15. stoletja in jih pripisala t. i. furlanskim slikarjem.[14] Ob zgornjem robu so v bližini romanske okenske odprtine vidni ostanki treh prizorov.[15] Levo od okna sta fragmenta prizora s sv. Krištofom in prizora s sv. Jakobom, na desni strani pa je viden zgornji del Kristusa iz prizora Križanja. Ob križu je bila prvotno naslikana tudi Marija, kar potrjuje zapis Franceta Steleta iz leta 1926.[16] Del omenjenega prizora je bil najverjetneje tudi sv. Janez Evangelist.[17] Na podlagi izbora ikonografskih motivov je Robert Peskar potoško poslikavo južne ladijske zunanjščine v okviru obravnave poslikav cerkvenih zunanjščin na območju današnje Slovenije uvrstil v osnovno stopnjo shem s sv. Krištofom, kateremu je dodano Križanje in v tem primeru tudi podoba zavetnika cerkve.[18] Poslikava na južni zunanji steni je bila pozneje prebeljena,[19] danes pa so ohranjeni fragmenti poslikave ponovno odkriti.

________________________________________

[1] Tloris cerkve je objavil ZADNIKAR 1982, p. 222.
[2] KOMELJ 1960, p. 238.
[3] HÖFLER 1996, p. 156.
[4] HÖFLER 1996, p. 156; cf. KOMELJ 1960, p. 238 in ZADNIKAR 1982, p. 222, ki pišeta o prezbiteriju v gotski tlorisni tradiciji.
[5] ZADNIKAR 1982, p. 222; HÖFLER 1996, p. 156. ZADNIKAR 1982, p. 222, domneva, da je tudi na zahodnem delu južne stene nekoč moralo biti okno.
[6] Za podrobnejše podatke o času nastanka novega prezbiterija gl. razdelek Zgodovinski podatki o lokaciji.
[7] LAVRIČ 2007, p. 134.
[8] LAVRIČ 2007, p. 134.
[9] HÖFLER 1996, p. 156.
[10] HÖFLER 1996, p. 156.
[11] Prva slogovna opredelitev, okvirna datacija in določitev ikonografske vsebine mlajše plasti poslikav je podana v poročilu Franceta Steleta, gl. STELE 1926, p. 173; cf. HÖFLER 1996, p. 157; JENKO 1999, pp. 170–174.
[12] HÖFLER 1996, p. 157.
[13] HÖFLER 1996, p. 158.
[14] Poslikave na zunanjščini so bile odkrite in popisane leta 1926, gl. STELE 1926, p. 173. France Stele je njihovo stanje tudi fotografsko dokumentiral, cf. JENKO 1999, p. 168. Fotografije so dostopne na: http://eid.si/#!/enota/2170/dokumenti (6. 12. 2021). Do šestdesetih let 20. stoletja, ko je Boris Sajevic poslikave utrdil, je del teh že odpadel, gl. KOMELJ 1960, p. 238. Poslikave so bile kasneje prebeljene (HÖFLER 1996, p. 158) in ponovno prezentirane do leta 1999 (JENKO 1999, p. 168).
[15] Za fotografijo gl. KOMELJ 1960, p. 237; HÖFLER 1996, p. 158.
[16] STELE 1926, p. 173: »/…/ na levi je ohranjena glava Marije, ki gleda k Sinu.« Naslikano Marijino glavo France Stele omenja tudi v svojih zapiskih, gl. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Informacijsko-dokumentacijski center za dediščino, Zapiski Franceta Steleta, Potoče pri Preddvoru, dostopno na: https://situla.gov.si/SI_INDOK_ZAP_z001-0595.html (6. 12. 2021).
[17] Za krajši opis naslikanega gl. STELE 1926, p. 173; HÖFLER 1996, p. 158.
[18] PESKAR 1996, p. 317.
[19] HÖFLER 1996, p. 158.