Ladja, ki je bila prvotno nekoliko nižja in globlja, verjetno izvira iz 14. stoletja in je še vedno ravno krita.[1] Sredi 16. stoletja so bile povišane ladijske stene, prav tako pa je bil ladji prizidan zvezdasto obokan, tristrano zaključen prezbiterij v gotski tradiciji.[2] Ponovno je bila cerkev predelana stoletje kasneje, o čemer priča značilen portal s stopnjevano profiliranimi podboji, ki je na prekladi datiran z letnico 1653 in podpisan z začetnicama A. C.[3] Sočasno je cerkev dobila tudi dva para novih visokih pravokotnih oken s poševno posnetimi ostenji in železnimi križi. Dve izmed njih sta nadomestili prejšnji okni v stranskih stenah prezbiterija, tretje je razširilo prvotno tretje okno v južni steni ladje, četrto pa je na novo predrlo severno steno ladje.[4] Na zahodnem pročelju je bila sočasno postavljena zvončnica iz klesanega kamna z nizkim podstavkom in dvema ločnima linama.[5] V skladu z novo usmeritvijo je bil predelan tudi obok prezbiterija, obočna rebra so speljana v rombasto-zvezdasti shemi, ki je bila v tistem času zelo pogosta. Po slogovnih značilnostih sodeč, je bila verjetno še v istem ali pa vsaj v naslednjem desetletju postavljena tudi vhodna lopa na dveh stebrih.[6] V 18. stoletju je cerkev ohranila svojo zunanjo podobo, dobila pa je novo opremo in bila deležna nekaterih večjih popravil. V tistem času je bila cerkev posvečena sv. Nikolaju in sv. Heleni,[7] pri cerkvi pa je bilo pokopališče.[8] Med letoma 1740 in 1742 je dobila nov zvon,[9] leta 1744 pa nov kamnit glavni oltar z marmornimi inkrustacijami, ki ima na gredi kratični zapis z letnico F X 1744 G V.[10] Leto za tem so naročili tudi novo oltarno podobo, ki pa jo je dobro stoletje kasneje zamenjala oltarna slika sv. Helene.[11] Leta 1753 je bil položen nov kamnit tlak iz masivnih pravokotnih plošč z novo stopnico do prezbiterija.[12] Leta 1763 je bila v celoti prenovljena dotrajana skrilnata streha,[13] takrat pa je bil po vsej verjetnosti narejen tudi poslikan lesen strop, hkrati pa so bila izdelana tudi nova vrata iz orehovih plohov.[14] Leta 1769 so kupili dragocen srebrn procesijski križ, leta 1785 pa nov zvon v Ljubljani, ko je tam deloval zvonar Janez Jakob Samassa.[15] Leta 1929 je italijanska oblast nadomestila zvon, ki ga je vzela prva svetovna vojna, na njem je tudi ime livarja Cezara Brighentija iz Bologne.[16]

________________________________________

[1] Božidar Premrl cerkev datira v pozno 14. ali zgodnje 15. stoletje, in sicer na podlagi oblike lokov okenskih okvirjev, ki je bližja gotskemu kot romanskemu slogu, obdelave klesancev in načina zidave (PREMRL 2006, p. 468), medtem ko je Janez Höfler na podlagi ohranjenega fragmenta stenske poslikave na drugem oknu južne stene  sklepal, da je bila cerkev zgrajena že v 14. stoletju (HÖFLER 1997, p. 89). Borut in Mojca Uršič pa sta glede na obliko monolitnih ločnih delov dveh zazidanih okenc v južni steni ladje prvotno cerkev umestila v romansko tradicijo poznega 13. ali zgodnjega 14. stoletja, čeprav sta v obliki zalomljenega loka teh okenc zaznala že občutje zgodnje gotike (URŠIČ, URŠIČ 1990, pp. 180–182).
[2] HÖFLER 1997, p. 89. PREMRL 2006, p. 469, ga v sredino 16. stoletja datira glede na neizrazit, potlačen šilast lok slavoloka. Ko so vzidali slavolok, so uničili freske na vzhodni steni, o katerih pričajo še majhni fragmenti v kotih.
[3] Cf. PREMRL 2006, p. 469; HÖFLER 2022, p. 184. Premrl navaja podatke o zidarskih mojstrih iz okolice Gradišča, Gašperju Perhavcu ter Andreju in Ivanu Cerkveniku, ki so nekajkrat sodelovali pri večjih stavbarskih delih v bližnjih cerkvah. Njihovo povezavo vidi v slogovnih primerjavah s sočasnima cerkvama v Boljuncu in Dolini, v vseh je v prezbiteriju enaka zvezdasto-rombasta shema obočnih reber, ki so rustikalno oblikovana in povezana z enakimi okroglimi sklepniki, konzole reber pa so bolj ali manj ploščate in predvsem dekorativne. Na podlagi tega sklepa, da so bili ti trije domači mojstri prav tako zadolženi za prenovo cerkve sv. Helene v 17. stoletju in da začetnici na portalu A. C. prepričljivo sugerirata avtorstvo Andreja Cerkvenika. Več o tem PREMRL 2006, pp. 470–471. O razvoju obočnih shem v dolini Reke URŠIČ, URŠIČ 1990, pp. 184–185.
[4] PREMRL 2006, p. 469.
[5] PREMRL 2006, p. 470.
[6] Akantovo okrasje je zelo značilno za kamnoseške izdelke tistega časa; o tem PREMRL 2006, p. 470.
[7] PREMRL 2006, pp. 471–472.
[8] PREMRL 2006, p. 472.
[9] PREMRL 2006, p. 472.
[10] Na podlagi podatkov iz sočasnih letnih obračunov je Božidar PREMRL 2006, p. 472, kratice razvozlal kot začetnice Frančiška Ksaveria pl. Garzarollija.
[11] Več o tem PREMRL 2006, p. 472, ki tudi navaja, da je sliko signiral in datiral Jakob Raspet iz Idrije leta 1865.
[12] PREMRL 2006, p. 472. Borut in Mojca Uršič sta mnenja, da je bil tlak prvotne ladje občutno zvišan (URŠIČ, URŠIČ 1990, p. 180), medtem ko Božidar PREMRL 2006, p. 473, navaja, da je obstoječi tlak v isti ravnini s starejšo ploščo, ki je ostala na svojem mestu med špaletama in pragom portala iz leta 1653.
[13] PREMRL 2006, p. 473.
[14] Sedanji ometani zrcalni strop v ladji je kasnejši; o tem PREMRL 2006, p. 473.
[15] PREMRL 2006, p. 473.
[16] PREMRL 2006, p. 473.