Knežja Njiva

Podružnična cerkev sv. Trojice

EŠD: 2324

Seznam poslikav

1. faza (Knežja Njiva) right-arrow

Vas Knežja Njiva se prvič omenja 26. junija 1384 v nemški obliki Graffenackher;[1] cerkev, ki je podružnica župnije sv. Jurija v Starem trgu pri Ložu, pa leta 1526 v popisu kranjskih cerkvenih dragocenosti.[2] Na portalu je ohranjena letnica 1665, ki se nanaša na njeno predelavo.[3]

________________________________________

[1] KOMATAR 1906, pp. 123–124; Matjaž Bizjak, Miha Preinfalk, Turjaška knjiga listin. Listine zasebnih arhivov kranjske grofovske in knežje linije Turjaških (Auerspergov). 1: 1218–1400, Ljubljana 2008, št. 236; HÖFLER 2017, p. 151.
[2] Cf. HÖFLER 2001, p. 101; HÖFLER 2017, pp. 149, 151.
[3] HÖFLER 2017, p. 151.

Še srednjeveški pravokotni ladji so leta 1676 prizidali nov prezbiterij s triosminskim zaključkom in jo obokali.[1] V 17. stoletju so verjetno povišali tudi cerkveno ladjo in cerkev predelali, na njenem portalu je namreč ohranjena letnica 1665.[2] Ostanki srednjeveških stenskih poslikav so se ohranili tako na zunanjščini kot tudi v notranjščini in so iz treh različnih obdobij.[3] V cerkvi sta dva stranska oltarja iz sredine 18. stoletja in glavni oltar iz prvega četrtletja 18. stoletja,[4] ki ga je leta 1981 prenovil in pozlatil Franjo Vrabec.[5] Zakristija je bila prizidana leta 1914.[6]

________________________________________

[1] HÖFLER 2001, p. 101. Letnica je vsekana v slavolok.
[2] HÖFLER 2017, p. 151.
[3] Fragment Rojstva na cerkveni fasadi danes ni več viden. Leta 1965 je France Stele še razbral napis: Co…a..MALLA de Laas, kar je bil podpis enega od starotrških kaplanov, cf. ZRC SAZU, Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta, Ljubljana, Terenski zapiski Franceta Steleta, XXVA, 1965, fols. 19–21; KEBE 1996, pp. 199–200. Prizor Rojstva je Janez Höfler datiral v drugo polovico 15. stoletja, delno uničeno fresko Trpečega Kristusa v notranjosti pa v čas okoli let 1520–1530 (HÖFLER 2001, pp. 101–102; cf. KOMELJ 1965, p. 58).
[4] Severni stranski oltar je iz sredine 18. stoletja, na njem je napis S.IsIDorVs HIspanVs agrICoLa pLVVIarVM eXortVS PIVs patronVs (1749). Na južnem stranskem oltarju je kronogram InsIgnIs NotbVrga TyroLensIs In oMnI aVXILIo aDVoLatrIX (1746), za oltarjem je letnica 1803, ko je bil oltar nazadnje obnovljen; Informacijsko-dokumentacijski center za dediščino Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, Ljubljana, Zapiski Franceta Steleta, CVI, 1914, 47′.
[5] KEBE 1996, p. 199.
[6] Župnijski arhiv Stari trg pri Ložu, Župnijska kronika, p. 5. Navedeno po: KEBE 1996, p. 199.

Zgodovinske podatke o cerkvi je v kranjskem delu Gradiva za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem zbral Janez Höfler,[1] v sklopu raziskav zgodovine župnij Stari trg pri Ložu in Babno Polje pa se je z njo ukvarjal tudi Janez Kebe.[2] Stenske poslikave so bile predmet raziskav Franceta Steleta, Ivana Komelja, Tanje Zimmerman in Janeza Höflerja.[3]

 

HÖFLER 2001
Janez HÖFLER, Srednjeveške freske v Sloveniji. 3: Okolica Ljubljane z Notranjsko, Dolenjsko in Belo Krajino, Ljubljana 2001.

HÖFLER 2017
Janez HÖFLER, Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem. Kranjska, Ljubljana 20172, www.viharnik.com/downloads/HistTop_Kranjska2.pdf.

KEBE 1996
Janez KEBE, Loška dolina z Babnim Poljem. Zgodovina župnij Stari trg pri Ložu in Babno Polje, Ljubljana 1996.

KOMATAR 1906
Franc KOMATAR, Das Schloßarchiv in Auersperg, Mittheilungen des Musealvereines für Krain, 19/3–4, 1906, pp. 99–140.

KOMELJ 1965
Ivan KOMELJ, Dvajset let odkrivanja srednjeveških stenskih slik, Varstvo spomenikov, 10, 1965, pp. 39–76.

STELE 1669
France STELE, Slikarstvo v Sloveniji od 12. do 16. stoletja, Ljubljana 1969.

ZIMMERMANN 1996
Tanja ZIMMERMANN, Stensko slikarstvo poznega 13. in 14. stoletja na Slovenskem, Ljubljana 1996 (tipkopis doktorske disertacije).

________________________________________

[1] HÖFLER 2017, p. 151.
[2] Cf. KEBE 1996, pp. 199–200.
[3] KOMELJ 1965, p. 58; STELE 1969, pp. 65, 66; ZIMMERMANN 1996, p. 87; HÖFLER 2001, pp. 101–102.

Do sedaj znane pisne vire, pri katerih gre večinoma za popise in poročila, je objavil Janez Höfler.[1] Po navedbah avtorja je cerkev sv. Trojice v Knežji Njivi omenjena v naslednjih virih:

1526: Inventarium ober die kürchen Cleinodien in ganzen Land Crain; gre za popis dragocenosti, odvzetih cerkvam na Kranjskem;[2]

1573: izvleček iz urbarja gospostva Lož z dne 10. aprila 1573 z navedbo odvetništva pri nekaterih župnijskih in podružničnih cerkvah župnij Stari trg pri Ložu, Bloke in Cerknica;[3]

1581: popis cerkva na Kranjskem oglejske dieceze, ki ga je napravil kotorski škof in sufragan oglejskega patriarha Pavel Bizancij; [4]

1689: Johann Weichard VALVASOR, Die Ehre deß Hertzogthums Krain, Laybach 1689;[5]

1713: seznam cerkva župnije Stari trg pri Ložu iz poročila o zaslišanju faranov in cerkvenih ključarjev glede gospodarskega stanja pred vicedomskim tajnikom dne 2. julija 1713;[6]

1741: vizitacijsko poročilo ribniškega arhidiakona Karla Sigismunda Petazzija;[7]

1783: Consignation deren bis 25 August 783 rückständigen Fassionen aller Kirchen und Kapellen in dem Herzogthume Krain.[8]

________________________________________

 

[1] HÖFLER 2017, p. 151.
[2] Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana, AS 2, Deželni stanovi za Kranjsko, 1. reg., šk. 82, fasc. 48b, snopič 3 (slovenski povzetek s komentarjem je pomanjkljiv); Anton KOBLAR, Kranjske cerkvene dragocenosti l. 1526, Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko, 5/4, 1895, pp. 143–153. Navedeno po: HÖFLER 2017, pp. 29, 151.
[3] Gre za prepis z dne 4. maja 1643. Navedeno po: HÖFLER 2017, pp. 29, 151.
[4] Biblioteca arcivescovile Udine, Videm, No. 737,13. Vir je bil objavljen v: Janez Höfler, Trije popisi cerkva in kapel na Kranjskem in Slovenskem Štajerskem s konca 16. stoletja, Ljubljana 1982. Navedeno po HÖFLER 2017, pp. 29, 151.
[5] Če ni drugače navedeno, izvirajo podatki iz drugega zvezka, osma knjiga. Navedeno po: HÖFLER 2017, pp. 27, 151.
[6] Arhiv republike Slovenije, Ljubljana, AS 1, Vicedomski urad za Kranjsko, Cerkvene zadeve, seznam cerkva župnije Stari trg pri Ložu iz poročila o zaslišanju faranov in cerkvenih ključarjev glede gospodarskega stanja pred vicedomskim tajnikom dne 2. julija 1713; cf. Majda SMOLE, Vicedomski urad za Kranjsko. 13. stol.–1747. Cerkvene zadeve, 4, Ljubljana 1994, pp. 65–66. Navedeno po: HÖFLER 2017, pp. 32, 151.
[7] Povzeto v: Anton SKUBIC, Zgodovina Ribnice in ribniške pokrajine, Buenos Aires 1976, pp. 45–54. Navedeno po: HÖFLER 2017, pp. 32, 151.
[8] Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana, AS 7, Deželno glavarstvo, Ecclesiastica, zap. št. 222, Lit. F, No. 8. Popisu so dodani še popisi škofij, proštij, kanonikatov in beneficijev simplex (1783/I), zatem župnij in lokalij (1783/II) in bratovščin (1783/III). Popis je urejen po abecednem redu krajev in župnij, z izjemo tistih, ki imajo podružnice navedene samo s patrociniji. Navedeno po: HÖFLER 2017, pp. 33, 151.

Leta 1963 so bile na zunanji južni ladijski steni odkrite stenske poslikave, ki jih je leta 1967 restavriral restavrator in akademski slikar Tomaž Kvas. Na željo župnika je freske na neohranjenih delih tudi precej rekonstruiral. Enako se je zgodilo z danes neohranjenim prizorom Rojstva na zahodni fasadi, levo od zvonika, v notranjščini pa je restavrator odkril do polovice uničeno mlajšo podobo Kristusa Trpina.[1] V kasnejšem času je bila obnovljena streha, izdelana pa je bila tudi strešica na južni strani cerkve z namenom ohranitve fresk.[2] Območna enota Ljubljana Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije o delih v cerkvi ne hrani nobene dokumentacije.

________________________________________

[1] Potek del je razviden iz dopisov med župnijskim uradom Stari trg pri Ložu in ljubljansko enoto takratnega Zavoda za spomeniško varstvo med letoma 1963 in 1967, ki jih hrani Informacijsko-dokumentacijski center za dediščino Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, Ljubljana (mape 59, 101, 194).
[2] Ustni vir: Janez Kebe.

Galerija

Tloris s poslikavami

Knežja Njiva, Podružnična cerkev sv. Trojice, 2024 (nazadnje posodobljeno 30. 8. 2024). Corpus picturarum muralium medii aevi, https://corpuspicturarum.zrc-sazu.si/spomenik/cerkev-sv-trojice/ (2. 4. 2025).
Piškotki in nastavitve zasebnosti

Licence