Stomaž

Podružnična cerkev sv. Tomaža

EŠD: 4120

Seznam poslikav

1. faza (Stomaž) right-arrow

Cerkev pripada župniji sv. Štefana v Vipavi in je bila v preteklosti podružnica vikariata v Štjaku.[1]

________________________________________

[1] Cf. HÖFLER 1997, p. 132; HÖFLER 2022, pp. 131–132.

Cerkveni ladji z ravnim lesenim stropom, ki izvira še iz 13. ali 14. stoletja, je bil v 16. stoletju dozidan gotski prezbiterij z mrežastim obokom, ki je nadomestil starejšo apsido.[1] Kamnit portal v zahodni steni lope je datiran z letnico 1663,[2] vhodni portal pa je novejši in datiran z letnico 1899.[3] Cerkev je bila poslikana v štirih različnih časovnih obdobjih, romanskem ali zgodnjegotskem in v treh fazah v 15. stoletju.[4]

________________________________________

[1] HÖFLER 1997, p. 132. V prezbiteriju je kamnit inkrustiran oltar, ki ima v enem izmed členov atike letnico 1710. Na sredini ladje je grobnica z letnico 1738. Cf. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Nova Gorica, Emil Smole, Prepis za dosje, april 1967.
[2] Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Nova Gorica, Emil Smole, Prepis za dosje, april 1967.
[3] Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Nova Gorica, Emil Smole, Prepis za dosje, april 1967.
[4] HÖFLER 1997, p. 132.

Cerkev se v literaturi omenja predvsem zaradi srednjeveških stenskih poslikav, ki so jih odkrili v šestdesetih letih 20. stoletja, še posebej freske Nejevernega Tomaža, ki jo je France Stele pripisal italijansko usmerjenemu slikarju druge polovice 15. stoletja in jo umestil v slog idealističnega realizma z naslonom na italijanske vplive, ki se je uveljavil tudi na Krasu.[1] S prizorom Nejevernega Tomaža se je v katalogu razstave Gotika v Sloveniji ukvarjala tudi Alenka Vodnik,[2] vse štiri odkrite plasti fresk pa je prvi podrobneje obravnaval Janez Höfler.[3]

 

ČERV 1984
Robert ČERV, Stomaž, Varstvo spomenikov, 26, 1984, p. 323.

HÖFLER 1997
Janez HÖFLER, Srednjeveške freske v Sloveniji. 2: Primorska, Ljubljana 1997.

HÖFLER 2022
Janez HÖFLER, Historična topografija predjožefinskih župnij na Slovenskem. Primorska: Oglejski patriarhat, Tržaška škofija, Ljubljana 20223.

SMOLE 1969
Emil SMOLE, Stomaž pri Štjaku, Varstvo spomenikov, 12/1967, 1969, p. 130.

SMOLE 1970
Emil SMOLE, Stomaž pri Štjaku, Varstvo spomenikov, 15, 1970, p. 240.

STELE 1969
France STELE, Slikarstvo v Sloveniji od 12. do srede 16. stoletja, Ljubljana 1969.

STELE 1972
France STELE, Gotsko stensko slikarstvo, Ljubljana 1972 (Ars Sloveniae).

VODNIK 1995
Alenka VODNIK, Primorske slikarske delavnice 15. stoletja, Gotika v Sloveniji (ed. Janez Höfler), Narodna galerija, Ljubljana 1995, pp. 280–289.

________________________________________

[1] STELE 1969, pp. 114, 249; STELE 1972, p. XVII.
[2] VODNIK 1995, p. 281. Prizor Nejevernega Tomaža je umestila v kontekst furlanske delavnice, ki je v zadnjih desetletjih 15. stoletja poslikala prezbiterija podružnične cerkve sv. Brikcija v Naklem pri Divači in župnijske cerkve sv. Vida v Podnanosu pri Vipavi.
[3] HÖFLER 1997, pp. 133–134.

Cerkev v Stomažu pri Štjaku je po navedbah Janeza Höflerja v monografiji Historična topografija predjožefinskih župnij na Slovenskem omenjena v naslednjih virih:

1651 in 1668: popis škofij, proštij, opatij itd. na Štajerskem, Koroškem, Kranjskem, Goriškem, v Trstu, na Reki, v Bovcu in Čedadu;[1]

1684: poročila o premoženju, dohodkih in izdatkih cerkvenih beneficijev in bratovščin tržaške škofije;[2]

1698: Johann Weichard VALVASOR, Die Ehre deß Hertzogthums Krain, Laybach 1689;[3]

1750: vizitacijski protokol goriškega arhidiakonata apostolskega vikarja Karla Mihaela Attemsa, pergamonskega škofa;[4]

1764 in 1773: vizitacijski protokoli goriškega, tolminskega in devinskega arhidiakonata goriškega nadškofa Karla Mihaela Attemsa;[5]

1782: tabelarični prikaz župnij, lokalij, vikariatov in filial tržaške škofije;[6]

1783: Consignation deren bis 25 August 783 rückständigen Fassionen aller Kirchen und Kapellen in dem Herzogthume Krain.[7]

________________________________________

[1] Steiermärkisches Landesarchiv, Gradec, Handschriften Buergergasse, Kirchliche Angelegenheiten III. a. 4., Beschreibung oder Matricula der geistlichen Lehenschaften als Bistumben, Propsteÿen, Abbteÿ, Prelaturen, Commenden, Privraten, Collegien, Guardianaten, Pfarren, Vicariaten, Filialen und allen Beneficien simplicien oder Curaten in Steÿr, Khärndten, Crain, Görz, Triest, St. Veith am Pflaumb, Flitsch, Cividall. Janez Höfler vir navaja po mikrofilmu. Navedeno po HÖFLER 2022, pp. 32, 132.
[2] Nadškofijski arhiv, Ljubljana, Kapiteljski arhiv, fasc. 105/9. Navedeno po HÖFLER 2022, pp. 32, 132.
[3] Če ni drugače navedeno, izvirajo podatki iz popisa župnij v osmi knjigi. Navedeno po HÖFLER 2022, pp. 32, 132.
[4] Archivio arcivescovile Gorizia, Gorica, Sign. 5(20); vir je bil objavljen v Karel Mihael ATTEMS, Atti delle visite pastorali negli arcidiaconati di Gorizia, Tolmino e Duino dell’arcidiocesi di Gorizia/Vizitacijski zapisniki goriškega, tolminskega in devinskega arhidiakonata goriške nadškofije/Die Berichte der Pastoralvisitationen in den Archidiakonaten Görz, Tolmin und Duino der Erzdiözese Görz 1750–1759 (edd. Franc Kralj, Luigi Tavano), Gorizia 1994. Navedeno po HÖFLER 2022, pp. 33, 132.
[5] Archivio arcivecovile Gorizia, sign. 13(28), 16(31), 17(32), 20(35), 26(41), 27(42) in 28(43); vir je bil objavljen v Karel Mihael ATTEMS, Atti delle visite pastorali negli arcidiaconati di Gorizia, Tolmino e Duino dell’arcidiocesi di Gorizia/Vizitacijski zapisniki goriškega, tolminskega in devinskega arhidiakonata goriške nadškofije/Die Berichte der Pastoralvisitationen in den Archidiakonaten Görz, Tolmin und Duino der Erzdiözese Görz 1762–1773 (eds. Franc Kralj, Luigi Tavano), Gorizia 2000. Navedeno po HÖFLER 2022, pp. 34, 132.
[6] Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana, gr. AI (Dol) VIII, fasc. 180. Navajam po HÖFLER 2022, p. 34.
[7] Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana, AS 7, Deželno glavarstvo, Ecclesiastica, zap. št. 222, lit. F no. 8. Popisu so dodani še popisi škofij, proštij, kanonikatov in beneficijev simplex (1783/I), zatem župnij in lokalij (1783/II) in bratovščin (1783/III). Popis je urejen po abecednem redu krajev in župnij z izjemo tistih, ki imajo podružnice navedene samo s patrociniji. Navedeno po HÖFLER 2022, pp. 34, 132.

Leta 1967 je konservator Emil Smole v okviru sistematičnega pregleda cerkva na severni ladijski steni odkril freske, ki jih je dva meseca pozneje sondiral akademski slikar Rafael Nemec v sodelovanju s Polonco Spinčič Nemec.[1] Na podlagi sond so bile v naslednjih mesecih odkrite stenske poslikave, ki se v treh plasteh v vodoravnem pasu raztezajo po celotni dolžini ladje.[2] Istega leta so med sondiranjem južne stene odkrili dve v kasnejši fazi povišani in segmentno zaključeni zazidani gotski okni s fragmenti stenske poslikave[3] in gotski kip sv. Tomaža v niši hiše št. 10.[4]

Streha nad lopo je bila močno poškodovana in je puščala že leta 1978, prav tako tudi streha ob zvoniku nad ladjo, ki so jo poškodovali krovni kamni zvonika, v katerega je udarila strela.[5] Zaradi pomanjkanja sredstev je bila obnovljena šele v letih 1983 in 1984.[6] Med letoma 1991 in 1992 so se vaščani odločili za obnovo cerkve. Obnovili so zvonik, vanj namestili zvon, napeljali strelovod in namestili žlebove. Utrdili so cerkvene zidove, ki so začeli pokati in lesti narazen po obnovi strehe v osemdesetih letih, odprli so dve predelani zgodnjegotski okni, ki sta bili zazidani, in zazidali večjega  mlajšega.[7] Med obnovo so odkrili tudi ohranjen fragment stenske poslikave na vhodnem oknu južne stene.[8]

________________________________________

[1] Informacijsko-dokumentacijski center za dediščino Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, Ljubljana, fasc. 109, poročilo o službenem potovanju dr. Ivana Komelja na Primorsko z dne 4. 4. 1967; Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Nova Gorica, poročilo FRESKE /1/ ZVKSD OE Nova Gorica.
[2] Več o tem v poročilu Rafaela Nemca, povzetem po delovnem dnevniku restavratorja, ki ga hranijo na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Nova Gorica. Cf. SMOLE 1969, p. 130. Leto kasneje je novogoriška območna enota takratnega Zavoda za spomeniško varstvo dovolila Narodni galeriji v Ljubljani kopiranje freske Nejeverni Tomaž. O tem SMOLE 1970, p. 240.
[3] Cf. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Nova Gorica, poročilo FRESKE /1/ ZVKSD OE Nova Gorica; Emil Smole, Prepis za dosje, april 1967.
[4] Danes je kip v niši na fasadi. Cf. Informacijsko-dokumentacijski center za dediščino Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, Ljubljana, fasc. 109, poročilo o službenem potovanju dr. Ivana Komelja na Primorsko z dne 4. 4. 1967.
[5] Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Nova Gorica, zapisnik z dne 17. 7. 1978 (Franc Raspor, Polonca Spinčić, Franc Kaver).
[6] ČERV 1984, p. 323.
[7] Cf. Marica URŠIČ, Pet stoletij svetega Tomaža, Slovenec, 76/35, 13. 2. 1992, p. 6; Marica URŠIČ, Slavje ob obnovitvi cerkve, Slovenec, 76/115, 8. 7. 1992, p. 5; Marica URŠIČ, Stomažci in Selci z izrednimi napori obnovili cerkev sv. Tomaža. Slovesna petstoletnica, Primorske novice, 46/51, 10. 7. 1992, p. 7.
[8] HÖFLER 1997, p. 132. Podatkov o tem, kdo je poslikave odkril in restavriral, na pristojnem zavodu ni.

Galerija

Tloris s poslikavami

Stomaž, Podružnična cerkev sv. Tomaža, 2024 (nazadnje posodobljeno 30. 8. 2024). Corpus picturarum muralium medii aevi, https://corpuspicturarum.zrc-sazu.si/spomenik/cerkev-sv-tomaza/ (22. 6. 2025).
Piškotki in nastavitve zasebnosti

Licence