Florjan pri Gornjem Gradu

Podružnična cerkev sv. Primoža, Felicijana in Florijana

Seznam poslikav

Cerkev sv. Primoža, Felicijana in Florijana[1] stoji na severnem pobočju planote Menina jugovzhodno nad Gornjim Gradom in je podružnica tamkajšnje župnije. V osnovi romanska cerkev se prvič posredno omenja leta 1389,[2] neposredno pa v gornjegrajskem urbarju leta 1426 kot cerkev sv. Primoža.[3] Cerkev je bila kasneje poimenovana po baročni kapeli sv. Florijana, po tem svetniku pa se imenuje tudi razpotegnjeno naselje.[4]

________________________________________

[1] Letopis Katoliške cerkve v Sloveniji 2017 (ed. Tadej Strehovec), Ljubljana 2017, p. 158.
[2] Omenjena je Drachselova huba pod Svetoprimoškim vrhom (St. Preymsberg), gl. CURK 1966, p. 95. Po zapisu na lesenem vhodnem podboju naj bi bila cerkev postavljena že leta 1094, gl. STEGENŠEK 1905, p. 159; CURK 1966, p. 94.
[3] HÖFLER 2004, p. 110; gl. tudi OROŽEN 1877, p. 36; STEGENŠEK 1905, p. 158; MEZE 1976, p. 217; KEMPERL 2006, p. 36.
[4] HÖFLER 2004, p. 110; KEMPERL 2006, p. 36.

Gre za preprosto, pravilno orientirano cerkev z manjšim prezbiterijem in dolgo ladjo, ki ji je na severovzhodnem delu prizidan zvonik s čebulasto streho in zakristijo v pritličju, ob sredini južne stene pa stoji baročna kapela sv. Florijana.[1] Glavni vhod v cerkev je v zahodnem delu južne ladijske stene. Notranjščino osvetljujeta okni v severni steni ladje in okno v južni steni prezbiterija. Da je vsaj del ladje že romanskega izvora iz 13. stoletja, potrjujeta dve manjši lijakasti in polkrožno zaključeni okni, odkriti na vzhodnem delu južne stene. Prvotno cerkev s krajšo ravnokrito ladjo in najverjetneje z vzhodno apsido[2] so proti sredini 17. stoletja temeljito prezidali. Tedaj so proti zahodu močno podaljšani ladji dozidali kapelo sv. Florijana, sedanji zvonik in tristrano zaključen oltarni prostor.[3] Kot poroča napis na lesenem vhodnem portalu, je bila cerkev obnovljena leta 1874, v letih 1966 in 1995 pa so v njej potekala konservatorsko-restavratorska dela.[4]

________________________________________

[1] Za opis gl. STEGENŠEK 1905, p. 158; CURK 1966, p. 94; KEMPERL 2006, p. 36.
[2] STEGENŠEK 1905, p. 158; CURK 1966, p. 95; KEMPERL 2006, p. 36.
[3] STEGENŠEK 1905, p. 158; CURK 1966, p. 95. KEMPERL 2006, p. 36, dopušča možnost, da je bila ladja cerkve proti zahodu prvič podaljšana že v času gotike. To bi se lahko zgodilo tudi okoli leta 1529; to letnico je na opečnem tlaku cerkve videl Avguštin Stegenšek, gl. STEGENŠEK 1905, pp. 158–159. Samostojna kapela sv. Florijana pred zahodnim pročeljem cerkve se v vizitacijskem poročilu omenja že leta 1631, gl. OROŽEN 1877, p. 36. Jože Curk sklepa, da bi lahko to kapelo ob povečavi cerkve vključili v zahodni del ladje, gl. CURK 1966, p. 95. Za baročni oltar sv. Florijana iz okoli leta 1670 in ostalo opremo cerkve gl. KEMPERL 2006, p. 38.
[4] STOPAR 1967, p. 142; HÖFLER 2004, p. 110.

Srednjeveška poslikava je bila v cerkvi odkrita leta 1995 in je bila prvič obravnavana v pregledu srednjeveškega stenskega slikarstva v Sloveniji Janeza Höflerja,[1] za njim pa jo je omenila tudi Metoda Kemperl.[2]

CURK 1966
Jože CURK, Topografsko gradivo. 5: Sakralni spomeniki na območju občine Mozirje, Celje 1966.

HÖFLER 2004
Janez HÖFLER, Srednjeveške freske v Sloveniji. 4: Vzhodna Slovenija, Ljubljana 2004.

KEMPERL 2006
Metoda KEMPERL, Podružnična cerkev sv. Florijana v Florjanu pri Gornjem Gradu, Leksikon cerkva na Slovenskem. Škofija Maribor. 5: Dekanija Gornji Grad (ed. Luka Vidmar), Celje 2006, pp. 36–38.

MEZE 1976
Drago MEZE, Florjan pri Gornjem Gradu, Krajevni leksikon Slovenije. 3: Svet med Savinjskimi Alpami in Sotlo (ed. Roman Savnik), Ljubljana 1976, p. 217.

OROŽEN 1877
Ignacij OROŽEN, Das Bisthum und die Diözese Lavant. 2: Das Benediktiner-Stift Oberburg, Marburg 1877.

STEGENŠEK 1905
Avguštin STEGENŠEK, Dekanija Gornjegrajska, Maribor 1905 (Cerkveni spomeniki Lavantinske škofije, 1).

STOPAR 1967
Ivan STOPAR, Florjan pri Gornjem Gradu, Varstvo spomenikov, 6, 1967, p. 142.

________________________________________

[1] HÖFLER 2004, p. 110.
[2] KEMPERL 2006, p. 38.

Med obnovo cerkvene zunanjščine leta 1995, ki je potekala pod vodstvom celjske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, sta bili na vzhodnem delu južne stene ladje odkriti dve romanski okni, s sondiranjem pa so bili odkriti tudi sledovi dekorativne poslikave tako na severni kot na južni steni ladje.[1] Takrat delno odkrita poslikava je danes vidna le še v ostenju in okoli zahodnega romanskega okna v južni steni ladje.

________________________________________

[1] HÖFLER 2004, p. 110.

Galerija

Tloris s poslikavami

Florjan pri Gornjem Gradu, Podružnična cerkev sv. Primoža, Felicijana in Florijana, 2024 (nazadnje posodobljeno 10. 12. 2024). Corpus picturarum muralium medii aevi, https://corpuspicturarum.zrc-sazu.si/spomenik/cerkev-sv-primoza-in-felicijana/ (26. 8. 2025).