Leskovec nad Višnjo Goro

Podružnična cerkev sv. Ožbolta

Seznam poslikav

Kraj Leskovec naj bi bil omenjen že leta 1152,[1] po novejših raziskavah pa leta 1178.[2] Najstarejši podatek o cerkvi je iz leta 1581, na stropu preberemo letnico 1633.[3] Leta 1667 se cerkev navaja kot podružnica cerkve sv. Egidija v Višnji Gori, vikariata župnije Sv. Vid (Šentvid) pri Stični.[4] Leta 1324 in 1337 se v kraju omenja tudi dvor.[5] V Leskovcu, ki je bil verjetno že pred letom 1178 v lasti cistercijanske opatije v Stični, je bilo v srednjem veku gospodarsko poslopje (grangium) oziroma samostanski dvor (curia), kjer je bival upravnik področja.[6] Tu naj bi leta 1411 dobil bivališče resignirani opat Albert Lindeški.[7]

________________________________________

[1] MIKUŽ 1978, p. 255.
[2] HÖFLER 2017, p. 182; Historična topografija 2021, p. 708.
[3] HÖFLER 2017, p. 182.
[4] MLINARIČ 1995, pp. 839–841.
[5] Historična topografija 2021, p. 708.
[6] GREBENC 1973, pp. 157; MLINARIČ 1995, pp. 72–73, 76.
[7] GREBENC 1973, pp. 157, 199.

Pravilno orientirana cerkev je enoladijska z ravnim lesenim poslikanim stropom iz leta 1633 in  kvadratnim obokanim prezbiterijem, iz katerega je vhod v leta 1904 prizidano zakristijo na severni strani cerkve, ob zahodno fasado pa je prislonjen zvonik (pod zvonikom je na portalu letnica 1830). Prezbiterij in ladjo razsvetljujejo pravokotna okna. Najstarejši del cerkve je ladijski in sega še v srednji vek, kar je ugotovil že Marijan Zadnikar na podlagi deloma vidne manjše šilasto zaključene okenske odprtine na južni ladijski steni.[1] Zadnje konservatorske raziskave, zaključene leta 2017,[2] so pokazale, da je imela cerkev verjetno na zahodni strani emporo s posebnim vhodom z južnega dela zahodne stene, razsvetljevalo pa jo je rozetno okno. Prezbiterij je starejšega nadomestil morda v času obnove in namestitve ohranjenega ladijskega stropa leta 1633.[3] Med zadnjimi konservatorko-restavratorskimi posegi je bilo v ladji na temenu slavoločne stene odkritih več plasti letnic iz 19. stoletja, med katerimi je danes prezentirana letnica 1826.[4]

________________________________________

[1] Informacijsko-dokumentacijski center za dediščino Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, Ljubljana, Zapiski Marijana Zadnikarja, Leskovec, X, 1951, https://situla.gov.si/SI_INDOK_ZAP_z002-0504.html.
[2] SNOJ 2017; RAVNIKAR, SNOJ 2019.
[3] MIKUŽ 1978, p. 260.
[4] SNOJ 2017, p. 9.

Starejša plast poslikav je bila do sedaj samo splošno umeščena v 14. stoletje.[1]

 

GREBENC 1973
Jože Maver GREBENC, Gospodarska ustanovitev Stične ali njena dotacija leta 1135, Stična 1973.

Historična topografija 2021
Historična topografija Kranjske (do leta 1500), Ljubljana 20212 (Slovenska historična topografija, 1), https://topografija.zrc-sazu.si/sht/files/SHT-Kranjska_web2.0.pdf.

HÖFLER 2001
Janez HÖFLER, Srednjeveške freske v Sloveniji. 3: Okolica Ljubljane z Notranjsko, Dolenjsko in Belo krajino, Ljubljana 2001.

HÖFLER 2017
Janez HÖFLER, Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem. Kranjska, Ljubljana 20172, http://www.viharnik.com/content.php?IDb=89.

MIKUŽ 1978
Stane MIKUŽ, Umetnostnozgodovinska topografija grosupeljske krajine, Ljubljana 1978.

MLINARIČ 1995
Jože MLINARIČ, Stiška opatija 1136–1784, Novo mesto 1995.

RAVNIKAR, SNOJ 2019
Sabina RAVNIKAR, Saša SNOJ, Leskovec nad Višnjo Goro. Leskovec – cerkev sv. Ožbolta. EŠD: 2667, Varstvo spomenikov. Poročila, 53, 2019, pp. 105–107.

SNOJ 2017
Saša SNOJ, Leskovec – cerkev sv. Ožbolta. Poročilo o konservatorsko-restavratorskemu posegu na srednjeveških stenskih poslikavah severne in slavoločne stene, Ljubljana 2017 (tipkopis).

________________________________________

[1] SNOJ 2017, p. 7; RAVNIKAR, SNOJ 2019, pp. 105–106.

Cerkev so nazadnje obnovili med letoma 2015 in 2017. Leta 2006 so urgentno umaknili leseni strop iz leta 1633, ob čemer je Vlado Fras z Restavratorkega centra ZVKDS opravil prve sonde, celotno notranjščino pa je nato sondirala Tjaša Pristov (ZVKDS OE Ljubljana) leta 2015. Poslikave na severni steni, ladijskem delu slavoločne stene in delno na južni steni je nato odkrivala Saša Snoj, dela pa so bila zaključena leta 2017.[1]

________________________________________

[1] SNOJ 2017, p. 7; RAVNIKAR, SNOJ 2019, p. 105.

Galerija

Tloris s poslikavami

Leskovec nad Višnjo Goro, Podružnična cerkev sv. Ožbolta, 2024 (nazadnje posodobljeno 30. 8. 2024). Corpus picturarum muralium medii aevi, https://corpuspicturarum.zrc-sazu.si/spomenik/cerkev-sv-ozbolta/ (3. 12. 2025).