Svibno

Župnijska cerkev sv. Križa

EŠD: 2410

Seznam poslikav

1. faza (Svibno) right-arrow
2. faza (Svibno) right-arrow

Kraj Svibno (Schärffenberg) se prvič omenja v drugi polovici 12. stoletja (glede na kasnejši prepis dokumenta iz leta 1169), kot sedež župnije pa leta 1286. Župnija se je verjetno razvila iz nekdanje lastniške cerkve graščakov Svibenskih (Schärffenberg) – razvaline njihovega gradu so na griču nad cerkvijo –, patrocinij sv. Križa pa je izpričan že iz leta 1319. Cerkev je prvotno  sodila v laško pražupnijo in savinjski arhidiakonat, povezavo s Štajersko pa je izgubila s priključitvijo novoustanovljeni ljubljanski škofiji leta 1461. Leta 1382 je lastništvo gospostva in tako tudi patronat nad cerkvijo s Svibenskih gospodov prešel na Habsburžane.[1] Kraj Svibno je imel v srednjem veku status trga, ki pa ga je izgubil v zgodnjem novem veku.[2]

________________________________________

[1] HÖFLER 2001, p. 178; KOS 2003, pp. 53–61; HÖFLER 2017, p. 199; Historična topografija 2021, pp. 1435–1449. Po starejši literaturi naj bi posest prevzeli grofje Celjski; gl. CURK 1981, p. 80; KOROPEC 1981, p. 55.
[2] GOLEC 2019, pp. 374–378.

Pravilno proti vzhodu orientirana cerkev je v jedru še romanska, kot enoladijska cerkev z ravnim stropom in z arheološko izpričano polkrožno apsido pa je bila verjetno postavljena že v 12. stoletju.[1] Iz te faze je delno ohranjen ladijski del s parom polkrožnih oken na južni steni. V prehodnem obdobju iz romanike v gotiko je bila apsida nadomeščena s kvadratnim križnorebrasto obokanim prezbiterijem, ob katerem je bila na severni strani prizidana nekoliko manjša zakristija. Čas te pomembne prezidave ni povsem jasen, novejše raziskave pa jo postavljajo v sredino 13. stoletja.[2] Zaradi prilagajanja terenu – cerkev stoji na deloma umetni terasi ob grajskem pobočju – tloris ni povsem pravilen in je vzhodni del nekoliko zamaknjen. Okoli leta 1400 oziroma v začetku 15. stoletja je bila cerkev razširjena s prizidavo severne ladje, ki nadaljuje linijo zakristije.[3] Edini znani podatek, vezan na srednjeveško cerkev, je samo po prepisih poznan napis z letnico 1324, ki so jo različni raziskovalci povezovali z različnimi fazami predelav, novejše raziskave pa so napis postavile pod vprašaj.[4] Cerkev ima na južni strani samostojno stoječ zvonik, ki je nastal na mestu nekdanjega grajskega obrambnega stolpa. Ladji sta bili obokani šele okoli leta 1900, ko so spremenili oziroma dodali tudi okenske odprtine.[5] Med obnovo v osemdesetih in devetdesetih letih 20. stoletja je bila rekonstruirana srednjeveška faza z ravnim lesenim stropom.[6]

________________________________________

[1] BUTINA, BRIŠNIK 2010, pp. 354–355.
[2] OTER GORENČIČ 2007, pp. 499.
[3] STOPAR 1981, pp. 15–16; HÖFLER 2001, p. 178.
[4] O možnosti, da je bil napis napačno prepisan in je bila letnica dejansko 1524, glej KOS 2003, p. 58. Za kompleksno problematiko rekonstrukcije stavbne zgodovine svibenske cerkve glej OTER GORENČIČ 2007, pp. 497–502.
[5] STOPAR 1981, p. 10.
[6] Glej razdelek Restavratorski in obnovitveni posegi.

Vsaj druga plast poslikave je bila po poročilih Marijana Zadnikarja leta 1952 vidna nad ladijskim stropom,[1] leta 1959 pa je domneval, da cerkev, kljub temu da je precej starejša, pred letom 1400 ni bila poslikana.[2] V času konservatorsko-restavratorskih del v drugi polovici sedemdesetih let 20. stoletja je najstarejšo plast Ivan Stopar okvirno datiral v 14. stoletje.[3] Približno v tem času si je cerkev ogledal tudi Jože Curk, ki je plast poslikave iz začetka 14. stoletja videl v glavni ladji in prezbiteriju.[4] Tanja Zimmermann poslikav ni vključila v svojo disertacijo o stenskem slikarstvu 13. in 14. stoletja na Slovenskem, tako da je prvo slogovno analizo prispeval šele Janez Höfler in z datiranjem v sredino ali kmalu po sredini 13. stoletja najstarejšo fazo poslikav opredelil za enega najstarejših primerov srednjeveškega stenskega slikarstva v Sloveniji.[5]

 

BADOVINAC 2006
Bogdan BADOVINAC, Svibno – cerkev sv. Križa, Varstvo spomenikov. Poročila, 39–41, 2006, p. 202.

BUTINA, BRIŠNIK 2010
Eva BUTINA, Danijela BRIŠNIK, Svibno – cerkev Poveličanja sv. Križa, Varstvo spomenikov. Poročila, 46, 2010, pp. 354–355.

CURK 1981
Jože CURK, Radeče in njihova okolica. Gradbeno-zgodovinska skica, Časopis za zgodovino in narodopisje, n. s. 15, 1979 (=50/1–2), 1981, pp. 78–114.

GOLEC 2019
Boris GOLEC, Extinct Medieval Boroughs in Southern Slovenia, Annales. Anali za istrske in mediteranske študije. Series Historia et Sociologia, 29/3, 2019, pp. 373–392.

Historična topografija 2021
Historična topografija Kranjske (do leta 1500), Ljubljana 20212 (Slovenska historična topografija, 1), https://topografija.zrc-sazu.si/sht/files/SHT-Kranjska_web2.0.pdf.

HÖFLER 2001
Janez HÖFLER, Srednjeveške freske v Sloveniji. 3: Okolica Ljubljane z Notranjsko, Dolenjsko in Belo krajino, Ljubljana 2001.

HÖFLER 2017
Janez HÖFLER, Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem. Kranjska, Ljubljana 20172, http://www.viharnik.com/content.php?IDb=89.

KOROPEC 1981
Jože KOROPEC, Žebnik, Radeče in Svibno do 17. stoletja, Časopis za zgodovino in narodopisje, n. s. 15, 1979 (=50/1–2), 1981, pp. 51–77.

KOS 2003
Dušan KOS, Blesk zlate krone. Gospodje Svibenski – kratka zgodovina plemenitih nasilnikov, Ljubljana 2003.

OTER GORENČIČ 2007
Mija OTER GORENČIČ, Romanska in zgodnjegotska arhitekturna plastika na Slovenskem, Ljubljana 2007 (tipkopis doktorske disertacije).

PESKAR 1991
Robert PESKAR, Srednjeveške poslikave zunanjščin cerkva v osrednji Sloveniji, Ljubljana 1991 (tipkopis diplomske naloge).

STOPAR 1965
Ivan STOPAR, Svibno pri Radečah, Varstvo spomenikov, 9/1962–1964, 1965, p. 243.

STOPAR 1967
Ivan STOPAR, Svibno pri Radečah, Varstvo spomenikov, 11/1966, 1967, p. 161.

STOPAR 1975
Ivan STOPAR, Svibno pri Radečah, Varstvo spomenikov, 17–19/2, 1975, p. 154.

STOPAR 1979
Ivan STOPAR, Svibno pri Radečah, Varstvo spomenikov, 22, 1979, pp. 366–367.

STOPAR 1981
Ivan STOPAR, K problematiki t. i. »laške skupine«. Razmišljanja ob novih stavbnozgodovinskih odkritjih, Zbornik za umetnostno zgodovino, n. s. 17, 1981, pp. 9–31.

STOPAR 1982
Ivan STOPAR, Svibno pri Radečah, Varstvo spomenikov, 24, 1982, p. 230.

STOPAR 1987
Ivan STOPAR, Svibno pri Radečah, Varstvo spomenikov, 29, 1987, p. 348.

STOPAR 1989
Ivan STOPAR, Svibno pri Radečah, Varstvo spomenikov, 31, 1989, p. 334.

ZADNIKAR 1982
Marijan ZADNIKAR, Romanika v Sloveniji. Tipologija in morfologija sakralne arhitekture, Ljubljana 1982.

ZIMMERMANN 1996
Tanja ZIMMERMANN, Stensko slikarstvo poznega 13. in 14. stoletja na Slovenskem, Ljubljana 1996 (tipkopis doktorske disertacije).

________________________________________

[1] Informacijsko-dokumentacijski center za dediščino Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, Ljubljana, Zapiski Marijana Zadnikarja, Svibno, 1952, http://www.eheritage.si/MK_Zapiski/z002-1138.pdf.
[2] Informacijsko-dokumentacijski center za dediščino Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, Ljubljana, Zapiski Marijana Zadnikarja, Svibno, 1959, http://www.eheritage.si/MK_Zapiski/z002-1138.pdf.
[3] STOPAR 1979, p. 367.
[4] CURK 1981, pp. 105–106.
[5] HÖFLER 2001, pp. 178–183.

Prvi konservatorski obnovitveni posegi segajo v šestdeseta leta 20. stoletja,[1] leta 1974 so bile opravljene prve sonde v prezbiteriju, ki so pokazale dve plasti nedoločljivih poslikav,[2] sistematično pa so bile poslikave v celotni cerkvi odkrite proti koncu desetletja.[3] Ta obnovitvena dela so se z delno rekonstrukcijo gotske faze cerkve, med katero so obokanje ladij iz okoli leta 1900 nadomestili z ravnim lesenim stropom in prezentirali prvotne gotske slope med glavno in stransko ladjo ter pod vodstvom restavratorja Viktorja Povšeta (skoraj) do konca odkrili srednjeveške poslikave, zaključila v osemdesetih letih,[4] dela pa so bila povsem zaključena leta 1995 z obnovo fasade.[5] Ob prelomu v novo stoletje naj bi vaščani samovoljno uničili in prebelili poslikavo na zunanjščini cerkve s fresko sv. Krištofa.[6]

________________________________________

[1] STOPAR 1965, p. 243; STOPAR 1967, p. 161.
[2] STOPAR 1975, p. 154.
[3] STOPAR 1979, pp. 366–367.
[4] STOPAR 1982, p. 230; STOPAR 1987, p. 348; STOPAR 1989, p. 334.
[5] HÖFLER 2001, p. 178.
[6] BADOVINAC 2006, p. 202. Freske na zunanjščini v času priprave knjige Janeza Höflerja niso bile več vidne, gl. HÖFLER 2001, p. 183. Freske naj bi bile iz več faz, najstarejša pa naj bi predstavljala Križanje, gl. PESKAR 1991, pp. 80–81.

Galerija

Tloris s poslikavami

Svibno, Župnijska cerkev sv. Križa, 2024 (nazadnje posodobljeno 30. 8. 2024). Corpus picturarum muralium medii aevi, https://corpuspicturarum.zrc-sazu.si/spomenik/cerkev-sv-kriza/ (3. 4. 2025).
Piškotki in nastavitve zasebnosti

Licence