Trnovec

Podružnična cerkev sv. Jurija

EŠD: 3516

Seznam poslikav

1. faza (Trnovec) right-arrow

Cerkev sv. Jurija v Trnovcu nad Blanco pri Sevnici se v srednjem veku ne omenja.[1] Kraj, v katerem stoji, pa kot vas s kmetijami omenja že salzburški urbar leta 1309.[2] Omemba kaže na poseljenost tega kraja že v visokem srednjem veku.[3] Predno je trnovska cerkev postala podružnica jožefinske župnije v Zabukovju, je spadala pod sevniško župnijo, katere del je bila že ob koncu 16. stoletja, kar je razvidno iz seznama kranjskih župnij Pavla Bizancija iz leta 1581 in seznama štajerskih župnij Polidorja Montagnane iz let 1592–1595.[4]

________________________________________

[1] ZIMMERMANN 1996, p. 229; HÖFLER 2004, p. 228.
[2] HÖFLER 2004, p. 228.
[3] ZIMMERMANN 1996, p. 229; HÖFLER 2004, p. 228.
[4] HÖFLER 1982, pp. 39, 75; HÖFLER 2004, p. 228.

Cerkev sv. Jurija stoji na manjšem hribu v občini Sevnica. Gre za pravilno orientirano enoladijsko cerkev s kratkim prezbiterijem s poligonalnim zaključkom. Stavbo obdaja nizek kamnit zid. Tako prezbiterij kot ladja sta obokana, prvi križnorebrasto, ladja pa ima banjast obok s sosvodnicami. Ob zahodni strani cerkve je oktagonalno zaključen zvonik z biforami, v njegovem spodnjem delu pa je vhodna lopa kvadratnega tlorisa. Ob južni steni prezbiterija je zakristija.[1]

Na romanski izvor cerkve kažeta patrocinij in še ohranjeni ladijski del cerkve, ki je bil izvorno nižji in ga je pokrival raven lesen strop, v južni steni pa je imel dve polkrožno zaključeni manjši okni.[2] O zgodnjem nastanku ladje pa pričajo tudi ohranjene stenske poslikave z začetka 14. stoletja na njeni notranji severni in na zunanji južni steni.[3] Večje arhitekturne spremembe je cerkev doživela v 17. stoletju, ko je bil ladji prizidan sedanji prezbiterij, najverjetneje pa tudi zakristija in zahodni zvonik, v sredini stoletja pa je sledilo obokanje ladje.[4] Iz tega stoletja izvirajo tudi poslikava na notranji južni ladijski steni in fragmenti v prezbiteriju.[5] Od opreme so se v cerkvi ohranili trije oltarji iz 17. stoletja.[6]

________________________________________

[1] Cf. ZIMMERMANN 1996, p. 229; PODKRIŽNIK 2001, p. 138; HÖFLER 2004, p. 229.
[2] PODKRIŽNIK 2001, p. 138. Za izris rekonstrukcije južne zunanjščine trnovske cerkve s polkrožnima oknoma gl. risbo Iva Grčarja, ki jo je objavil KREMPUŠ 2001, p. 139. ZADNIKAR 1982, p. 561, domneva, da se je ladja prvotno zaključevala s polkrožno apsido. V pritličnem delu vogalov zahodne zunanje stene ladje sta bili leta 1998 odkriti antični spoliji, gl. KREMPUŠ 2001, pp. 139–140.
[3] ZADNIKAR 1982, p. 561; HÖFLER 2004, p. 229; PODKRIŽNIK 2007 a, p. 29. Cf. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Informacijsko-dokumentacijski center za dediščino, Zapiski Marijana Zadnikarja, Trnovec nad Sevnico, s. p., dostopno na: https://situla.gov.si/SI_INDOK_ZAP_z002-1257.html (28. 1. 2022).
[4] PODKRIŽNIK 2001, p. 138. ZADNIKAR 1982, p. 561, postavlja gradnjo zvonika v leto 1736.
[5] PODKRIŽNIK 2007 a, p. 30.
[6] Kratek opis oltarjev je najti v zapiskih Marijana Zadnikarja, gl. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Informacijsko-dokumentacijski center za dediščino, Zapiski Marijana Zadnikarja, Trnovec nad Sevnico, SI_INDOK_ZAP_z002-1257, s. p., dostopno na: https://situla.gov.si/SI_INDOK_ZAP_z002-1257.html (28. 1. 2022); cf. BRAZ 1976, p. 280.

Poslikavo je prvi obravnaval Marijan Zadnikar, in sicer najprej leta 1956 v svojih terenskih zapiskih in nato leta 1959 v poročilu, objavljenem v Varstvu spomenikov.[1] Poročilo dokumentira odkritje prizora sv. Jurija v boju z zmajem, do katerega je prišlo ob poskusnem sondiranju severne stene ladje.[2] Marijan Zadnikar pri tem omenja tudi fragment sv. Krištofa na južni zunanjščini cerkve, ki je v literaturi naveden le še pri Valterju Brazu.[3] Danes fragment na zunanjščini ladje ni več razpoznaven. Prizor s sv. Jurijem omenja tudi Ivan Komelj v poročilu o opravljenih delih na poslikavi.[4] France Stele je trnovski prizor sv. Jurija vključil v pregled Slikarstva v Sloveniji od 12. do 16. stoletja leta 1969, kjer ga je skupaj s primeroma iz cerkve sv. Janeza Krstnika v Bohinju in sv. Kancijana na Vrzdencu pri Horjulu opredelil kot eno od najstarejših upodobitev tega motiva na Slovenskem.[5] O prizoru s sv. Jurijem je v sklopu predstavitve trnovskih poslikavah leta 1996 pisala tudi Tanja Zimmermann.[6]

Med restavratorskimi deli med letoma 1998 in 2004 so bili odkriti fragmenti poslikave na vzhodnem delu severne stene ladje, in sicer majhna blagoslavljajoča figura sv. Mihaela na prizoru sv. Jurija v boju z zmajem; motiv kraljične, ki kaže na okno naslikane arhitekture; in fragment križa z razpeto figuro.[7] Na podlagi odkritih fragmentov je bilo ugotovljeno, da je severna stena ladje morala biti nekdaj v celoti poslikana.[8] Nataša Podkrižnik je predstavila možno interpretacijo ikonografskega programa trnovske poslikave kot prikaz zmage krščanstva nad poganstvom.[9] Prizor s sv. Mihaelom, ki tehta duše, je leta 2004 kot prvi identificiral in opisal Janez Höfler v sklopu predstavitve trnovske cerkve v knjigi o srednjeveškem stenskem slikarstvu vzhodne Slovenije.[10] Do takrat odkrite fragmente je opredelil kot primere viteške romanike, slogovno jih je primerjal z upodobitvami visokosrednjeveških vitezov v nemških zgodovinskih rokopisih 13. stoletja, na osnovi motiva z nadangelom Mihaelom s tehtnico pa je poslikavo datiral v čas okoli leta 1300, kar je obveljalo tudi v mlajši literaturi.[11] Kot likovni vir za raziskovanje visokosrednjeveške zaščitne bojne opreme je poslikavo v Trnovcu obravnaval Tomaž Lazar.[12]

BRAZ 1976
Valter BRAZ, Trnovec, Krajevni leksikon Slovenije (ed. Roman Savnik), 3, Ljubljana 1976, pp. 279–280.

HÖFLER 1982
Janez HÖFLER, Trije popisi cerkva in kapel na Kranjskem in slovenskem Štajerskem s konca 16. stoletja, Ljubljana 1982 (Viri za zgodovino Slovencev, 6).

HÖFLER 2004
Janez HÖFLER, Srednjeveške freske v Sloveniji. 4: Vzhodna Slovenija, Ljubljana 2004.

KOMELJ 1966
Ivan KOMELJ, Trnovec nad Blanco, Varstvo spomenikov, 10, 1966, p. 68.

KREMPUŠ 2001
Robert KREMPUŠ, Trnovec, Varstvo spomenikov. Poročila, 38, 2001, pp. 138–140.

LAZAR 2008

Tomaž LAZAR, Likovni viri za vojaško zgodovino poznega srednjega veka. Stensko in tabelno slikarstvo na Slovenskem in v sosednjih deželah. 2. del, Zbornik za umetnostno zgodovino, n. s. 44, 2008, pp. 139–160.

LAZAR 2021

Tomaž LAZAR, Oklepi iz Narodnega muzeja Slovenije. Zaščitna oprema od visokega srednjega do zgodnjega novega veka, Narodni muzej Slovenije, Ljubljana 2021.

PODKRIŽNIK 2001
Nataša PODKRIŽNIK, Trnovec, Varstvo spomenikov. Poročila, 38, 2001, pp. 137–138.

PODKRIŽNIK 2006
Nataša PODKRIŽNIK, Trnovec, Varstvo spomenikov. Poročila, 42, 2006, pp. 169–170.

PODKRIŽNIK 2007 a
Nataša PODKRIŽNIK, Podružnična cerkev sv. Jurija v Trnovcu. Najstarejša ohranjena upodobitev Jurija na konju v boju z zmajem na Štajerskem, Varstvo spomenikov, 42–43, 2007, pp. 28–37.

PODKRIŽNIK 2007 b
Nataša PODKRIŽNIK, Šentjur na Polju. Cerkev sv. Jurija, Varstvo spomenikov. Poročila, 43, 2007, pp. 207–209.

STELE 1969
France STELE, Slikarstvo v Sloveniji od 12. do 16. stoletja, Ljubljana 1969.

ZADNIKAR 1959
Marijan ZADNIKAR, Trnovec nad Blanco, Varstvo spomenikov, 6, 1959, p. 121.

ZADNIKAR 1982
Marijan ZADNIKAR, Romanika v Sloveniji. Tipologija in morfologija sakralne arhitekture, Ljubljana 1982.

ZELIČ 2015
Oskar Zoran ZELIČ, Odtisi stoletij od visokega srednjega veka do danes, Občina Sevnica (ed. Oskar Zoran Zelič), Sevnica 2015, pp. 111–203.

ZIMMERMANN 1996
Tanja ZIMMERMANN, Stensko slikarstvo poznega 13. in 14. stoletja na Slovenskem, Ljubljana 1996 (tipkopis doktorske disertacije).

________________________________________

[1] Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Informacijsko-dokumentacijski center za dediščino, Zapiski Marijana Zadnikarja, Trnovec nad Sevnico, s. p., dostopno na: https://situla.gov.si/SI_INDOK_ZAP_z002-1257.html (28. 1. 2022); ZADNIKAR 1959, p. 121.
[2] ZADNIKAR 1959, p. 121.
[3] Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Informacijsko-dokumentacijski center za dediščino, Zapiski Marijana Zadnikarja, Trnovec nad Sevnico, s. p., dostopno na: https://situla.gov.si/SI_INDOK_ZAP_z002-1257.html (28. 1. 2022); cf. BRAZ 1976, p. 280.
[4] KOMELJ 1966, p. 68.
[5] STELE 1969, p. 90.
[6] ZIMMERMANN 1996, p. 229.
[7] PODKRIŽNIK 2007 a, p. 29; cf. HÖFLER 2004, p. 229.
[8] PODKRIŽNIK 2007 a, p. 29.
[9] PODKRIŽNIK 2007 a, p. 29. Leta 2006 je bil članek Nataše Podkrižnik o cerkvi sv. Jurija v Šentjurju na Polju (PODKRIŽNIK 2006, pp. 169–170) zmotno objavljen pod naslovom Jurijeve cerkve v Trnovcu. Na napako je opozorila PODKRIŽNIK 2007 b, pp. 207–209.
[10] HÖFLER 2004, p. 229.
[11] HÖFLER 2004, p. 229.
[12] LAZAR 2008, pp. 140–141; LAZAR 2021, p. 65.

V letih 1955–1957 je bila med poskusnim sondiranjem severne stene ladje pod ometom ugotovljena dobro ohranjena, vendar nakljuvana podoba sv. Jurija kot konjenika, s katere so nato odstranili omet.[1] Obnova cerkve je bila kljub ugotovljenim poslikavam izvedena šele ob koncu stoletja, natančneje leta 1998, in sicer v okviru programa spomeniškovarstvenih akcij celjske območne enote zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.[2] Takrat so na steni, na kateri je naslikan prizor s sv. Jurijem, odkrili tudi poslikavo, ki je v poročilu poimenovana le kot ostanki prizorov legende sv. Jurija,[3] najverjetneje pa gre za kasneje identificirani prizor s sv. Mihaelom, ki tehta duše. Zadnja restavratorska dela so potekala leta 2004, ko je bilo med drugim ugotovljeno, da je bila poslikana celotna notranja severna stena ladje.[4] Na novo so bili odkriti desni del kompozicije s sv. Jurijem, prizor pod nadangelom Mihaelom in fragment križa z razpeto figuro.[5] Odkrita je bila tudi baročna podoba Matere Božje na slavoločni steni in pa fragment motiva na južni steni ladje, za katerega je Nataša Podkrižnik domnevala, da gre za ostanek upodobitve štirih letnih časov.[6] Odkriti so bili tudi posvetilni križi v ladji in skromni detajli poslikav v prezbiteriju.[7] Restavriranje stenskih poslikav je vodila Jasna Radšel.[8]

________________________________________

[1] KOMELJ 1966, p. 68; ZIMMERMANN 1996, p. 229; HÖFLER 2004, p. 229.
[2] PODKRIŽNIK 2001, p. 137.
[3] HÖFLER 2004, p. 229.
[4] PODKRIŽNIK 2007 a, p. 29.
[5] PODKRIŽNIK 2007 a, p. 29.
[6] PODKRIŽNIK 2007 a, pp. 29–30.
[7] PODKRIŽNIK 2007 a, p. 29.
[8] PODKRIŽNIK 2007 a, p. 28.

Galerija

Tloris s poslikavami

Trnovec, Podružnična cerkev sv. Jurija, 2024 (nazadnje posodobljeno 3. 10. 2024). Corpus picturarum muralium medii aevi, https://corpuspicturarum.zrc-sazu.si/spomenik/cerkev-sv-jurija/ (23. 5. 2025).
Piškotki in nastavitve zasebnosti

Licence