Zabočevo pri Borovnici

Podružnična cerkev sv. Janeza Krstnika

EŠD: 1651

Seznam poslikav

1. faza (Zabočevo pri Borovnici) right-arrow

Kraj se omenja že leta 1260. Cerkev, ki je sicer prvič omenjena šele leta 1526, je bila verjetno krstna cerkev cerkniške pražupnije na meji z ljubljansko šempetrsko pražupnijo in je bila na območju spanheimskega gospostva.[1]

________________________________________

[1] HÖFLER 2016, p. 272; HÖFLER 2017, p. 143; Historična topografija 2021, p. 1721.

Vzhodno orientirana obokana enoladijska cerkev ima triosminsko zaključeni prezbiterij, zakristijo na južni strani in zvonik pred zahodno fasado. Najstarejši del stavbe je pravokotna ladja, ki je, sodeč po odkritih srednjeveških freskah, nastala najkasneje v začetku 14. stoletja. Cerkev je zvonik dobila verjetno v 16. stoletju, močno pa je bila spremenjena v prvi polovici 18. stoletja.[1]

________________________________________

[1] MAROLT 1929, pp. 130–132; HÖFLER 2001, p. 224.

Dve plasti srednjeveških poslikav sta bili odkriti leta 1967, France Stele pa je zlasti podobo sv. Krištofa prepoznal kot enega od zgodnejših primerov pri nas in ga datiral v začetek 14. stoletja.[1] Raziskave so se nadaljevale šele v devetdesetih letih 20. stoletja, ko je poslikave zunanjščin cerkva v osrednji Sloveniji v srednjem veku v svoji diplomski nalogi obravnaval Robert Peskar, ki je prvič opozoril na to, da je iz iste faze tudi ostanek figure desno od sv. Krištofa – verjetno patron cerkve sv. Janez Krstnik.[2] Podrobneje je poslikavo slogovno analizirala šele Tanja Zimmermann v svoji disertaciji in jo umestila v drugo četrtino 14. stoletja oziroma proti sredini stoletja (ok. 1340–1450),[3] kar je povzel tudi Janez Höfler.[4]

 

Historična topografija 2021
Historična topografija Kranjske (do leta 1500), Ljubljana 20212 (Slovenska historična topografija, 1), https://topografija.zrc-sazu.si/sht/files/SHT-Kranjska_web2.0.pdf.

HÖFLER 2001
Janez HÖFLER, Srednjeveške freske v Sloveniji. 3: Okolica Ljubljane z Notranjsko, Dolenjsko in Belo krajino, Ljubljana 2001.

HÖFLER 2017
Janez HÖFLER, Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem. Kranjska, Ljubljana 20172, http://www.viharnik.com/content.php?IDb=89.

MAROLT 1929
Marijan MAROLT, Dekanija Vrhnika. Topografski opis, Ljubljana 1929 (Umetnostni spomeniki Slovenije, 2).

PESKAR 1991
Robert PESKAR, Srednjeveške poslikave zunanjščin cerkva v osrednji Sloveniji, Ljubljana 1991 (tipkopis diplomske naloge).

PESKAR 1996
Robert PESKAR, Srednjeveške poslikave cerkvenih zunanjščin v Sloveniji/Mittelalterliche sakrale Außenmalereien in Slowenien, Gotika v Sloveniji. Nastajanje kulturnega prostora med Alpami, Panonijo in Jadranom/Gotik in Slowenien. Vom Werden des Kulturraums zwischen Alpen, Pannonien und Adria/Il gotico in Slovenia. La formazione dello spazio culturale tra le Alpi, la Pannonia e l’Adriatico (ed. Janez Höfler), Ljubljana 1995 [1996], pp. 309–319, 321–329.

STELE 1969
France STELE, Slikarstvo v Sloveniji od 12. do srede 16. stoletja, Ljubljana 1969.

STELE 1972
France STELE, Gotsko stensko slikarstvo, Ljubljana 1972.

ZIMMERMANN 1996
Tanja ZIMMERMANN, Stensko slikarstvo poznega 13. in 14. stoletja na Slovenskem, Ljubljana 1996 (tipkopis doktorske disertacije).

________________________________________

[1] STELE 1969, pp. 25, 134 (na strani 43 (sl. 19) je objavljena celostranska slika sv. Krištofa pred restavratorskimi posegi); STELE 1972, p. X. Ivan Komelj je ob odkritju poslikavo označil za romansko, vendar tega nikjer ni objavil, gl. Informacijsko-dokumentacijski center za dediščino Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, Ljubljana, mapa Zabočevo, 175/1967.
[2] PESKAR 1991, pp. 10, 24, 40.
[3] Za to sicer ne navaja posebnih argumentov, kot kaže, pa njena analiza temelji na slabši reprodukciji takratnega stanja, saj ni več razbrala vrha svetnikove palice in je napačno navedla, da je ostanek drugega sv. Krištofa na levi starejši (gre namreč za mlajšo plast poslikave iz začetka 15. stoletja, ki so jo delavci odbili ob obnovi v šestdesetih letih 20. stoletja), gl. ZIMMERMANN 1996, pp. 168, 232; Informacijsko-dokumentacijski center za dediščino Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, Ljubljana, mapa Zabočevo, 175/1967.
[4] HÖFLER 2001, p. 225.

O odkritju poslikav na severni steni zunanjščine ladje je leta 1967 takratnemu Zavodu za spomeniško varstvo poročal borovniški župnijski upravitelj Janko Koncilja, ki je sporočil tudi, da je bila mlajša plast poslikave (prav tako srednjeveški sv. Krištof, od katerega je levo od zgodnejše poslikave ohranjena samo še desna roka, ki drži palico) odbita med obnovo fasade nekaj let prej. Po navodilih konservatorja Ivana Komelja je poslikave restavriral Franc Kokalj.[1] Robert Peskar navaja, da naj bi bili nedoločljivi fragmenti poslikav tudi na južni ladijski steni.[2]

________________________________________

[1] Informacijsko-dokumentacijski center za dediščino Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, Ljubljana, mapa Zabočevo, 175/1967. Čeprav Ivan Komelj v dokumentaciji omenja, kako kakovostna in pomembna je odkrita poslikava, zaradi česar je bila tudi takoj restavrirana, odkritje in posegi v reviji Varstvo spomenikov niso bili objavljeni.
[2] PESKAR 1991, p. 83.

Možen je vpliv na poslikavo v podružnični cerkvi sv. Osvalda v Leskovcu iz sredine 14. stoletja.

Galerija

Tloris s poslikavami

Zabočevo pri Borovnici, Podružnična cerkev sv. Janeza Krstnika, 2024 (nazadnje posodobljeno 30. 8. 2024). Corpus picturarum muralium medii aevi, https://corpuspicturarum.zrc-sazu.si/spomenik/cerkev-sv-janeza-krstnika-3/ (9. 7. 2025).
Piškotki in nastavitve zasebnosti

Licence