Ribčev Laz

Podružnična cerkev sv. Janeza Krstnika

EŠD: 621

Seznam poslikav

1. faza (Ribčev Laz) right-arrow

Cerkev sv. Janeza Krstnika v Ribčevem Lazu ob Bohinjskem jezeru, ki je podružnica bohinjske župnije sv. Martina v Srednji vasi, se kot Sand Johannes prvič omenja leta 1464 v briksenskem urbarju.[1] Patrocinij cerkve in njen geografski položaj na stičišču obeh bohinjskih dolin (Zgornje in Spodnje) kažeta na to, da je bila to prvotno najverjetneje krstna kapela oziroma krstna cerkev za celotni Bohinj.[2] Janez Höfler glede na to, da sta v drugi polovici 11. stoletja v Bohinju že obstajali dve cerkvi, domneva, da je bila cerkev sv. Janeza Krstnika ena od dveh.[3] Leta 1562 sta briksenska komisarja Wolfgang Seidl in Jurij Rumpl takratnemu blejskemu oskrbniku Herbardu Turjaškemu naročila, da v vse cerkve blejskega gospostva in v Bohinju, torej tudi v cerkev sv. Janeza Krstnika ob Bohinjskem jezeru, da naslikati grb briksenskega škofa, kardinala Krištofa Madruzza.[4] Leto kasneje je bila tako omenjena poslikava izvedena tudi v obravnavani cerkvi.[5] V starejši literaturi je bila letnica 1563 ponekod napačno interpretirana kot leto, v katerem je bila cerkev zgrajena.[6]

________________________________________

[1] ROZMAN 1984, p. 11; HÖFLER 1996, p. 158; ZIMMERMANN 1996, p. 194; HÖFLER 2017, p. 52.
[2] HÖFLER 1996, p. 158; HÖFLER 2016, pp. 217, 422; HÖFLER 2017, p. 52.
[3] HÖFLER 2016, p. 217.
[4] GRUDEN 1909, p. 130; ROZMAN 1962, p. 10; ROZMAN 1984, p. 5.
[5] GRUDEN 1909, p. 130; ROZMAN 1962, p. 10; ROZMAN 1984, p. 5.
[6] Notizen 1894, p. 189. Na to je opozoril že GRUDEN 1909, p. 130 (n. 7).

Enoladijska obokana cerkev se na vzhodu izteka s triosminsko zaključenim kratkim korom.[1] Ladja izvira še iz romanike, slavoločna stena, prezbiterij in kapele v obzidju za prezbiterijem pa so bili zgrajeni v gotiki.[2] Pred zahodnim pročeljem je cerkvi prizidana lopa, ki je, kot domneva Janez Höfler, najverjetneje gotskega izvora,[3] Ksenija Rozman pa njen nastanek postavlja v 16. stoletje, vendar dopušča možnost, da je starejša.[4] Na južni strani cerkve sta bila v baroku zgrajena zvonik in zakristija.[5]

Cerkvena ladja je torej romanskega izvora in je bila sprva 1,5 metra nižja od današnje, na vzhodni strani pa se je najverjetneje zaključevala s polkrožno apsido.[6] Marijan Zadnikar njen nastanek postavlja pred leto 1300, torej v obdobje, po katerem je cerkev kmalu dobila tudi najstarejše poslikave.[7] V 14. stoletju je imela ladja lesen strop, slavoločna stena je bila na ladijski strani sivomodro tonirana,[8] v notranjščini pa je bila cerkev vsaj na vzhodnem delu notranje severne stene ladje že tudi poslikana. Iz tega časa so ohranjeni trije prizori iz legend sv. Jurija in sv. Janeza Evangelista. Tej fazi na zahodnem delu južne zunanje stene ladje pripada tudi upodobitev sv. Krištofa.[9]

V naslednjem stoletju je bil ladji prizidan gotski prezbiterij.[10] Janez Höfler pozidavo prezbiterija postavlja v čas konca 14., začetka 15. stoletja,[11] po mnenju Ksenije Rozman pa je prezbiterij nekoliko mlajši, in sicer iz leta 1440.[12] Obokan je z žlebasto profiliranimi rebri s porezanimi robovi. Rebra so izklesana iz lehnjaka in se iztekajo na geometrične konzole.[13] V zgodnjem 15. stoletju je bil na zunanji južni steni ladje ponovno naslikan sv. Krištof, ki je delo furlansko usmerjenega slikarja.[14] Okoli leta 1440 je bila notranjščina cerkve ponovno poslikana. Iz tega časa se je ohranil fragment poslikave na vzhodnem delu južne ladijske stene; poslikava je bila uničena s pozneje vzidanim gotskim oknom.[15] V starejši literaturi je upodobitev interpretirana kot Vnebohod, kar pa je Janez Höfler zavrnil in namesto tega postavil domnevo, da je bil na tem mestu naslikan preprostejši votivni prizor.[16] Okoli leta 1440 je bil v bohinjski cerkvi na delu tudi Mojster bohinjskega prezbiterija.[17] Ta je po konceptu t. i. kranjskega prezbiterija poslikal prezbiterij in slavolok,[18] hkrati pa je z motivom Križanja z Marijo in s sv. Janezom Evangelistom okrasil zunanjo kapelo, ki je vzidana v vzhodni del srednjeveškega cerkvenega obzidja.[19]

Okoli leta 1520 je bila ladja zvezdasto obokana. Obočna rebra slonijo na konzolah, na stičiščih reber pa so kamnoseško oblikovani sklepniki.[20] Ti se skupaj z rebri pripisujejo Mojstru HR, ki je s svojimi deli opremil tudi nekatere druge cerkve na Gorenjskem.[21] Obok ladje je skupaj z ladijsko steno slavoloka v prvi tretjini 16. stoletja poslikal Mojster Jakobove legende,[22] že okoli leta 1530 pa je cerkev s stenskimi poslikavami opremil tudi Jernej iz Loke.[23] On je poslikal zahodno fasado in sosednje stene vhodne lope, na zunanji južni steni ladje je ponovno naslikal sv. Krištofa, v notranjščini cerkve pa je poslikal spodnji pas prezbiterija in slavoloka ter vrhove sklepnih stranic prezbiterija.[24] V zunanji kapeli je naslikal podobi svetnikov.[25] Leta 1563 so na vzhodnem delu severne stene ladje naslikali velik grb briksenskega škofa Krištofa Madruzza.[26]

Približno stoletje kasneje je bila zgrajena zakristija; njen nastanek se postavlja v leto 1661 ali v leto 1665.[27] Leta 1639 je bil v lopi položen tlak.[28] Okoli let 1668 in 1669 je cerkev dobila novi okni, in sicer eno v severni steni ladje in drugo na evangeljski strani prezbiterija; slednje je enake oblike kot dvoje oken na zahodni fasadi.[29] Ob koncu stoletja, natančneje leta 1698, je bil narejen lesen poslikan pevski kor.[30]

Današnjo podobo je cerkev dobila v 18. stoletju. Leta 1701 je bil narejen strop zunanje lope, leta 1738 pa je bil ob južni steni cerkve dozidan baročni zvonik.[31] Na južni zunanjščini ladje je bil leta 1894 naslikan še četrti sv. Krištof, delo Mateja Koželja; naslikal ga je desno od starejših poslikav.[32]

Omeniti velja tudi leseno glavo sv. Janeza Krstnika iz 14. stoletja, ki je bila nekdaj na severnem stranskem oltarju.[33] Gre za dragocen primerek, ki se je uporabljal za obrede v čast sv. Janezu Krstniku.[34] Srednjeveškega izvora je tudi osrednji del krilnega oltarja s kipom sv. Janeza Krstnika, ki je datiran v čas okoli leta 1490 in se danes hrani v ljubljanski Narodni galeriji.[35]

________________________________________

[1] ROZMAN 1984, p. 7; MAČEK KRANJC 1995, p. 266; HÖFLER 1996, p. 158.
[2] ROZMAN 1962, p. 45; HÖFLER 1996, pp. 158, 163.
[3] HÖFLER 1996, p. 158.
[4] ROZMAN 1984, p. 7.
[5] ROZMAN 1962, pp. 37, 41, tloris na p. 73.
[6] ROZMAN 1962, p. 13; ROZMAN 1984, p. 11; MAČEK KRANJC 1995, p. 266.
[7] ZADNIKAR 1973, p. 62. ROZMAN 1962, p. 13, je izgradnjo ladje umestila na začetek 14. stoletja, k temu pa dodala, da bi bila ladja lahko tudi starejša.
[8] ROZMAN 1962, p. 16.
[9] ROZMAN 1962, p. 16.
[10] ROZMAN 1962, p. 17; STELE 1972, p. 54; MAČEK KRANJC 1995, p. 266. Na stičišču reber je poslikan sklepnik s Kristusovo glavo, ki naj bi bil po oceni MAČEK KRANJC 1995, p. 266, delo nekega furlanskega slikarja, cf. ROZMAN 1962, p. 45.
[11] HÖFLER 1996, p. 158. O nastanku prezbiterija okoli leta 1400 piše tudi KOMELJ 1973, p. 275.
[12] ROZMAN 1984, p. 11.
[13] ROZMAN 1962, p. 17.
[14] STELE 1972, p. 54; HÖFLER 1996, p. 162.
[15] ROZMAN 1984, p. 13.
[16] ROZMAN 1962, p. 45; HÖFLER 1996, pp. 159–160.
[17] HÖFLER 1996, p. 160. O Mojstru bohinjskega prezbiterija in poslikavi iz okoli leta 1440 gl. HÖFLER 1982, pp. 9–16; HÖFLER 1985, pp. 15–18; MAČEK KRANJC 1995, p. 266.
[18] STELE 1937, pp. 82–83; STELE 1972, p. 54; KOMELJ 1973, pp. 232, 275; HÖFLER 1996, p. 160. Poslikavo prezbiterija omenja tudi STELE 1966, p. 43.
[19] HÖFLER 1996, p. 163.
[20] STELE 1972, p. 54; ROZMAN 1984, p. 11; MAČEK KRANJC 1995, p. 266; HÖFLER 1996, p. 158. Sklepniki v ladji so okrašeni z vegetabilnimi vzorci, dva pa sta figuralna. Na enem je glava sv. Janeza Krstnika, na drugem pa je upodobljen Krst v Jordanu, gl. ROZMAN 1984, p. 11.
[21] ROZMAN 1984, p. 11.
[22] STELE 1972, p. 54; MAČEK KRANJC 1995, p. 266; HÖFLER 1996, p. 161. Poslikave so datirane v čas okoli leta 1525 (VIGNJEVIĆ 1995, p. 298) in okoli leta 1530 (HÖFLER 1996, p. 162). O poslikavi Mojstra Jakobove legende gl. VIGNJEVIĆ 1995, pp. 298–299. ROZMAN 1962, p. 45, navaja, da je Mojster Jakobove legende poslikal tudi glavni vhod brez vrat, česar pa Tomislav Vignjević ne omenja.
[23] STELE 1972, p. 54; HÖFLER 1996, p. 162. O Jerneju iz Loke gl. URŠIČ 1987.
[24] STELE 1972, pp. 54–55; HÖFLER 1996, pp. 162–163.
[25] HÖFLER 1996, p. 163.
[26] HÖFLER 1996, p. 158.
[27] ROZMAN 1962, p. 37. Če sledimo vizitacijskemu zapisu, ki je nastal v letih 1668–1669, je bila zakristija zgrajena leta 1665, napis na prezbiterijski strani zakristijskih vrat pa izpričuje, da je bil prizidek dokončan že leta 1661, gl. ROZMAN 1984, p. 13.
[28] ROZMAN 1962, p. 45.
[29] ROZMAN 1962, p. 38, navaja, da so leta 1956 zazidali okno v severni steni ladje, ker so tja postavili stranski oltar.
[30] ROZMAN 1962, p. 46; ZADNIKAR 1973, p. 64.
[31] ROZMAN 1962, pp. 41–42; ROZMAN 1984, pp. 7, 13. Pri ROZMAN 1984, p. 11, beremo: »Vizitacijsko poročilo iz leta 1653 omenja nadstrešni stolpič z zvonovoma, katerih vrvi so visele v sredo cerkve.«
[32] ROZMAN 1984, p. 10.
[33] ROZMAN 1987, p. 146.
[34] ROZMAN 1987, p. 146.
[35] ROZMAN 1984, p. 24.

Najstarejši dve plasti poslikav najdemo na vzhodnem delu notranje severne stene ladje in na zahodnem delu južne ladijske zunanjščine. V notranjščini so ohranjeni trije prizori, od katerih sta prepoznavna dva, prvi je Sv. Janez Evangelist pred svečenikom Aristodemom, drugi pa je Sv. Jurij v boju z zmajem; od tretjega prizora je viden zgolj fragment. Poslikava najstarejše plasti na južni zunanjščini ni ohranjena, lahko pa o njej beremo v starejši literaturi. Šlo je za prvo izmed treh plasti upodobitve sv. Krištofa, na kateri je bil viden spodnji del halje svetnika in posamezna bajeslovna bitja.

Vse naštete poslikave so bile odkrite leta 1957, tako da se v literaturi prvič omenjajo leta 1959, in sicer najprej v konservatorskem poročilu Ivana Komelja, ki je prizore prvi tudi ikonografsko identificiral.[1] Leta 1965 je Ivan Komelj v krajšem poročilu zapisal, da sta bila poleg fragmentarno ohranjenega Jurijevega boja z zmajem odkrita tudi »dva prizora sv. Janeza pred Aristodemonom«[2] in torej ne eden, česar pa v nadaljevanju ne zasledimo več pri nobenem izmed piscev. Poslikavo je prva podrobneje opisala in opredelila Ksenija Rozman, in sicer leta 1962 v sklopu zbirke Spomeniški vodniki.[3] Podala je natančen opis najstarejših stenskih poslikav, torej tudi danes neohranjenega fragmenta s sv. Krištofom na južni zunanji steni.[4] Ta je v knjižici dokumentiran s fotografijami, ki danes predstavljajo pomemben vir za preučevanje te plasti upodobitve tega svetnika.[5] Ksenija Rozman je v vodniku predstavila tudi pomembno dognanje, da se prizori na severni steni niso nadaljevali na vzhodno steno, kar dokazuje bordura, ki na desni strani uokvirja prizor s sv. Janezom Evangelistom.[6] Najstarejši plasti poslikav na južni zunanji in na severni notranji steni ladje je umestila v čas okoli leta 1300.[7] V drugi knjižici o bohinjski cerkvi je leta 1984 predstavila mnenje, da sta obe poslikavi, torej tako na zunanjščini kot v notranjščini, delo istega mojstra,[8] kar pa je Janez Höfler leta 1996 postavil pod vprašaj, ko je zapisal, da med omenjenima poslikavama »stičnih točk pravzaprav ni«.[9] Leta 1995 je Tanja Zimmermann v sklopu prispevka za katalog Gotika v Sloveniji, v katerem je obravnavala podobo angela iz Oznanjenja na severni steni podružnične cerkve Marijinega oznanjenja v Crngrobu pri Škofji Loki, zapisala pomembno ugotovitev, ki se nanaša tudi na bohinjsko poslikavo. Kot prva je namreč izpostavila podobnost obraznih tipov bohinjskih figur severne stene s crngrobskim angelom,[10] leto kasneje pa se je posvetila tudi primerjavi drugih figur iz omenjenih dveh poslikav.[11] Tanja Zimmermann je tako prišla do zaključka, da je slikar, ki je bil na delu v Bohinju, izšel iz delavnice mojstra, ki je v Crngrobu naslikal Marijin cikel.[12] Pregledni deli Tanje Zimmermann in Janez Höflerja iz leta 1996 vsaka na svoj način pomembno doprinaša svoj del k razumevanju bohinjskih poslikav. Medtem ko pri Janezu Höflerju dobimo vpogled v vse plasti, s katerimi je bila cerkev okrašena v srednjem veku,[13] se je Tanja Zimmermann omejila na najstarejše poslikave iz 14. stoletja.[14]

Čeprav je že leta 1966 Emilijan Cevc zapisal, da se najstarejši plasti bohinjskih poslikav slogovno povezujeta tudi z drugimi deli tega časa, in sicer z že omenjenim Marijinim ciklom v Crngrobu, prav tako pa tudi s starejšo plastjo v ladji podružnične cerkve sv. Kancijana na Vrzdencu pri Horjulu in s poslikavo prezbiterija podružnične cerkve sv. Janeza Krstnika na Spodnji Muti,[15] je vendarle šele Tanja Zimmermann izrecno zapisala, da gre v Bohinju, Crngrobu in na Vrzdencu za delo iste delavnice, ki se je izoblikovala okoli slikarja crngrobskega Marijinega cikla.[16] Že leto kasneje sta tako Tanja Zimmermann kot tudi Janez Höfler k omenjeni skupini dodala tudi poslikavo podružnične cerkve sv. Tomaža na Sv. Tomažu nad Praprotnim.[17]

Najstarejša plast bohinjskih poslikav je bila vključena tudi v starejše temeljne preglede srednjeveškega stenskega slikarstva na Slovenskem. Tako se omenja v monografijah Franceta Steleta Slikarstvo v Sloveniji od 12. do 16. stoletja (1969)[18] in Gotsko stensko slikarstvo (1972),[19] medtem ko so v Monumenta artis Slovenicae (1935) obravnavane mlajše plasti,[20] saj poslikava iz 14. stoletja tedaj še ni bila odkrita. Najstarejše plasti je leta 1973 v pregledu cerkvenih spomenikov v Sloveniji na kratko predstavil tudi Marijan Zadnikar.[21] Leta 1987 je poslikavo v članku na temo cerkva v Bohinju ponovno omenila Ksenija Rozman.[22]

Prizor z upodobitvijo zastrupitve sv. Janeza Evangelista je leta 1985 Ivan Sedej vključil v delo Sto znanih slovenskih umetniških slik. V njem je podrobneje predstavil tako ta konkretni prizor kot tudi pomen te poslikave za slovensko umetnost.[23] Figure s prizora s sv. Janezom Evangelistom je v svojem članku leta 1999 obravnavala tudi Vesna Velkovrh Bukilica, ki se je ukvarjala z upodobitvijo žalosti na obrazih svečenika in poklekajoče osebe v belem.[24]

 

BADURINA 1977
Anđelko BADURINA, Sveta Marina na Bohinjskom jezeru, Zbornik za umetnostno zgodovino, n. s. 13, 1977, pp. 156–158.

BRANC 2005
Tomaž BRANC, Bohinjska znamenitost bo zaprta še dve leti, Delo, 47/237, 12. 10. 2005, p. 7.

CEVC 1966
Emilijan CEVC, Slovenska umetnost, Ljubljana 1966.

DOSTAL 1909
Josip DOSTAL, Cerkev sv. Janeza ob Bohinjskem jezeru. Popis cerkve, Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko, 19/3, 1909, pp. 133–142.

GOLOB 1982
France GOLOB, Upodobitve sv. Krištofa. Dela slikarja Jerneja iz Loke, Loški razgledi, 29/1, 1982, pp. 20–31.

GRUDEN 1909
Josip GRUDEN, Cerkev sv. Janeza ob Bohinjskem jezeru. Zgodovinski podatki, Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko, 19/3, 1909, pp. 129–133.

HÖFLER 1982
Janez HÖFLER, Nekaj opomb k Mojstru bohinjskega prezbiterija, Zbornik za umetnostno zgodovino, n. s. 18, 1982, pp. 9–16.

HÖFLER 1985
Janez HÖFLER, Stensko slikarstvo na Slovenskem med Janezom Ljubljanskim in Mojstrom sv. Andreja iz Krašc, Ljubljana 1985, pp. 15–18.

HÖFLER 1996
Janez HÖFLER, Srednjeveške freske v Sloveniji. 1: Gorenjska, Ljubljana 1996.

HÖFLER 2016
Janez HÖFLER, O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem. K razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku, Ljubljana 20162, dostopno na: http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XT3D6JUK.

HÖFLER 2017
Janez HÖFLER, Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem. Kranjska, Ljubljana 2017, dostopno na: http://www.sistory.si/SISTORY:ID:38022.

JENKO 2007
Mojca JENKO, Katalog zbirke kopij fresk v Narodni galeriji, Zbirka kopij fresk v Narodni galeriji (ed. Mojca Jenko), Narodna galerija, Ljubljana 2007, pp. 47–154.

KOMELJ 1959
Ivan KOMELJ, Bohinj, Varstvo spomenikov, 6, 1959, pp. 62–63.

KOMELJ 1965
Ivan KOMELJ, Bohinj. P. c. sv. Janeza, Varstvo spomenikov, 10, 1965, p. 70.

KOMELJ 1973
Ivan KOMELJ, Gotska arhitektura na Slovenskem. Razvoj stavbnih členov in cerkvenega prostora, Ljubljana 1973.

KRIŽNAR 2006
Anabelle KRIŽNAR, Slog in tehnika srednjeveškega stenskega slikarstva na Slovenskem, Ljubljana 2006.

MAČEK KRANJC 1995
Ida MAČEK KRANJC, Apostoli, Gotika v Sloveniji (ed. Janez Höfler), Narodna galerija, Ljubljana 1995, p. 266.

MIKLAVČIČ PINTARIČ 2018
Magda MIKLAVČIČ PINTARIČ, Aleksandra Ivanc Olivieri (11. 8. 1916–11. 6. 2010), Akvareli. Dokumenti dediščine (ed. Tea Mohorčič), Ministrstvo za kulturo, Ljubljana 2018, p. 14.

MILIĆ 2019
Ljubiša MILIĆ, Poročilo o konservatorsko-restavratorskem posegu na zunanji poslikavi – cerkev sv. Janeza Krstnika, Ribčev Laz, Ljubljana 2019 (raziskovalno poročilo).

Notizen 1894
Notizen. Wocheiner See, Mittheilungen der k. k. Central-Commission zur Erforschung und Erhaltung der Kunt- und historischen Denkmale, n. s. 20, 1894, p. 189.

ROZMAN 1962
Ksenija ROZMAN, Janezova cerkev ob Bohinjskem jezeru, Ljubljana 1962 (Spomeniški vodniki, 4).

ROZMAN 1973
Ksenija ROZMAN, Delavnica Mojstra bohinjskega prezbiterija, Zbornik za umetnostno zgodovino, n. s. 10, 1973, pp. 5–12.

ROZMAN 1984
Ksenija ROZMAN, Cerkev sv. Janeza v Bohinju, Maribor 1984 (Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, 129).

ROZMAN 1987
Ksenija ROZMAN, Cerkveni spomeniki v Bohinju, Bohinjski zbornik (ed. Jože Dežman), Radovljica 1987, pp. 139–147.

SEDEJ 1985
Ivan SEDEJ, Sto znanih slovenskih umetniških slik, Ljubljana 1985.

STELE 1935
France STELE, Monumenta artis Slovenicae. 1: Srednjeveško stensko slikarstvo, Ljubljana 1935.

STELE 1937
France STELE, Cerkveno slikarstvo med Slovenci, 1, Celje 1937.

STELE 1966
France STELE, Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih. Kulturnozgodovinski poskus, Ljubljana 1966.

STELE 1969
France STELE, Slikarstvo v Sloveniji od 12. do 16. stoletja, Ljubljana 1969.

STELE 1972
France STELE, Gotsko stensko slikarstvo, Ljubljana 1972 (Ars Sloveniae).

URŠIČ 1987
Mojca URŠIČ, Jernej iz Loke, Ljubljana 1987 (tipkopis magistrske naloge).

VELKOVRH BUKILICA 1999
Vesna VELKOVRH BUKILICA, Opomba k prizoru Sv. Janez Evangelist blagoslavlja kelih s strupom v cerkvi sv. Janeza v Bohinju, Zbornik za umetnostno zgodovino, n. s. 35, 1999, pp. 171–179.

VIGNJEVIĆ 1995
Tomislav VIGNJEVIĆ, Obglavljenje sv. Janeza Krstnika, Gotika v Sloveniji (ed. Janez Höfler), Narodna galerija, Ljubljana 1995, pp. 298–299.

ZADNIKAR 1959
Marijan ZADNIKAR, Romanska arhitektura na Slovenskem, Ljubljana 1959.

ZADNIKAR 1973
Marijan ZADNIKAR, Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti, 1, Celje 1973.

ZIMMERMANN 1995a
Tanja ZIMMERMANN, Stensko slikarstvo poznega 13. in zgodnjega 14. stoletja, Gotika v Sloveniji (ed. Janez Höfler), Narodna galerija, Ljubljana 1995, pp. 221–223.

ZIMMERMANN 1995b
Tanja ZIMMERMANN, Angel oznanjenja in Kristusovo rojstvo, Gotika v Sloveniji (ed. Janez Höfler), Narodna galerija, Ljubljana 1995, pp. 228–229.

ZIMMERMANN 1996
Tanja ZIMMERMANN, Stensko slikarstvo poznega 13. in 14. stoletja na Slovenskem, Ljubljana 1996 (tipkopis doktorske disertacije).

ŽELEZNIK 1989
Adela ŽELEZNIK, Umetnostnozgodovinski profil področij Radovljice, Bleda in Bohinja, Ljubljana 1989 (tipkopis diplomske naloge).

________________________________________

[1] KOMELJ 1959.
[2] KOMELJ 1965, p. 70.
[3] ROZMAN 1962.
[4] ROZMAN 1962, p. 14.
[5] ROZMAN 1962, fig. 12; ROZMAN 1984, p. 9.
[6] ROZMAN 1962, p. 14
[7] ROZMAN 1962, p. 45.
[8] ROZMAN 1984, p. 13.
[9] HÖFLER 1996, p. 162.
[10] ZIMMERMANN 1995b, p. 229. Tanja Zimmermann je prva natančneje opredelila podobnosti v figuraliki, slogovno podobnost teh dveh poslikav pa je izpostavil že CEVC 1996, p. 52.
[11] ZIMMERMANN 1996, p. 62.
[12] ZIMMERMANN 1996, p. 59; cf. HÖFLER 1996, p. 159.
[13] HÖFLER 1996, pp. 158–163.
[14] ZIMMERMANN 1996, pp. 61–62.
[15] CEVC 1966, p. 52.
[16] ZIMMERMANN 1995a, p. 222.
[17] ZIMMERMANN 1996, p. 57; HÖFLER 1996, p. 10.
[18] STELE 1969, pp. 90, 134, reprodukcija na p. 39.
[19] STELE 1972, pp. 10, 11, 54–57.
[20] STELE 1935, pp. 1–2, 6, 26, 36, 38.
[21] ZADNIKAR 1973, pp. 62–66.
[22] ROZMAN 1987, pp. 145–146.
[23] SEDEJ 1985, pp. 4–5.
[24] VELKOVRH BUKILICA 1999, pp. 171–179.

Pomemben likovni vir za neohranjeno najstarejšo plast sv. Krištofa so fotografije, ki jih je Ksenija Rozman vključila v svoji knjižici o bohinjski cerkvi sv. Janeza Krstnika. V prvi, iz leta 1962, je fotografija Marijana Pfeiferja, na kateri je skupaj z obema mlajšima plastema sv. Krištofa viden tudi fragment prve plasti,[1] v knjižici iz leta 1984 pa je dodana fotografija detajla tega fragmenta, na kateri je mož s kladivom.[2]

Leta 1957 je bila za Narodno galerijo narejena kopija prizora s sv. Janezom Evangelistom.[3]

________________________________________

[1] ROZMAN 1962, fig. 12.
[2] ROZMAN 1984, pp. 9, 34.
[3] Narodna galerija, Ljubljana, Vladimir Makuc: kopija motiva iz Janezove legende (ok. 1300), 1957, tempera na platno, 103 x 118 cm.

Da so v cerkvi še ohranjene starejše plasti gotskih poslikav, je bilo znano že pred letom 1957,[1] ko so v cerkvi potekala konservatorska dela, ki jih je izvajal Zavod za spomeniško varstvo in v sklopu katerih so bile najstarejše poslikave cerkve tudi odkrite.[2] Vodilni vlogi pri tem sta imela konservatorja Ivan Komelj in Štefan Eržen, takratni konservator za radovljiški okraj.[3] Obnovitvena dela so v cerkvi in na poslikavah pod vodstvom kranjske enote zavoda za varstvo kulturne dediščine potekala tudi med letoma 2003 in 2005.[4] Zadnji konservatorsko-restavratorski posegi so bili na poslikavah izvedeni v letih 2018 in 2019, ponovno pod vodstvom kranjske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Republike Slovenije.[5] Posegi so bili izvedeni na poslikavah na zunanjščini cerkve, in sicer na upodobitvah sv. Krištofa na južni steni in na poslikavah v zahodni lopi.[6]

________________________________________

[1] KOMELJ 1959, p. 62. HÖFLER 1996, p. 158, navaja, da je bila večina fresk v cerkvi znana in odkrita že pred prvo svetovno vojno, leta 1957 pa naj bi bila med konservatorskimi deli odkrita le poslikava na zunanjščini in na zahodni fasadi pod lopo. V skladu s tem tudi KRIŽNAR 2006, p. 241, navaja, da so bile stenske poslikave v notranjščini znane in odkrite že pred prvo svetovno vojno. Toda v članku Josipa Dostala leta 1909 ne zasledimo omembe najstarejše plasti poslikav v cerkvi. On je zapisal le, da je na južni zunanji steni ladje, kjer sta bili dve podobi sv. Krištofa, tudi še starejša plast, pri tem pa ne omenja obstoja tedaj še neodkritih poslikav na severni steni ladje (DOSTAL 1909, p. 139). Morda je poslikavo na severni steni opazil STELE 1937, pp. 63–64, vendar je domneval, da je nastala nekoliko kasneje: »Verjetno so iz istega časa tudi slike pod beležem v ladji, katerih ostanek na južni steni nosi podpis obiskovalca z letnico 1449.«
[2] KOMELJ 1959, p. 62; HÖFLER 1996, p. 158; ZIMMERMANN 1996, p. 194. KRIŽNAR 2006, p. 241, navaja, da je bila poslikava s sv. Jurijem in sv. Janezom Evangelistom odkrita že pred prvo svetovno vojno in da je bila v šestdesetih letih restavrirana, vendar pa je bila ta poslikava dejansko odkrita šele leta 1957, kot v svojem poročilu navaja KOMELJ 1959, pp. 62–63.
[3] KOMELJ 1959, p. 62; KOMELJ 1965, p. 70.
[4] BRANC 2005, p. 7.
[5] MILIĆ 2019.
[6] Za natančne podatke o izvedenih delih gl. MILIĆ 2019.

Galerija

Tloris s poslikavami

Ribčev Laz, Podružnična cerkev sv. Janeza Krstnika, 2024 (nazadnje posodobljeno 24. 10. 2024). Corpus picturarum muralium medii aevi, https://corpuspicturarum.zrc-sazu.si/spomenik/cerkev-sv-janeza-krstnika-2/ (4. 12. 2025).
Piškotki in nastavitve zasebnosti

Licence