Interaktivni izris poslikave

Umetnostnozgodovinska analiza

V refektoriju je bila leta 1975 odkrita in sneta freska Križanja z Marijo in s sv. Janezom Evangelistom.[1] Na modrem ozadju je upodobljen Kristus na križu, figura levo ob Kristusu je upodobljena s sklenjenimi rokami in je ohranjena zgolj do pasu, desna figura je vidna v celoti. Za njo je ohranjen spodnji del ozadja, ki deluje kot zidec, naslikan v rozastem tonu in členjen s črtami v temnem pigmentu, ki mu dajejo volumen. Motiv obroblja bordura, ki je sestavljena iz rdeče črte in širšega belega pasu s kosmatskim vzorcem, za katerim se ponovi rdeča linija. Poslikava je v izjemno slabem stanju, saj po njenem snetju v sedemdesetih letih 20. stoletja in kasnejši montaži na zdajšnji nosilec še ni bila deležna nadaljnjih restavratorskih posegov, ki bi bili kljub slabi ohranjenosti nujni. Fragment je bil shranjen na koprskem oddelku medobčinskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran,[2] danes pa je obešen na steni stopnišča minoritskega samostana, ki vodi v prostore arhiva.

________________________________________

[1] Cf. Mira LIČEN, Frančiškanski samostan Piran. Poročilo po obdelanih sondah, Piran 19. 9. 1975; LIČEN KRMPOTIČ 1995. Pod njo se je ohranila sinopija, ki je ostala in situ, vendar danes ni vidna.
[2] HÖFLER 1997, p. 111.

Freska je v preslabem stanju za natančno slogovno analizo. Na podlagi njene kompozicijske zasnove, uporabe pigmentov, delno ohranjene draperije desne figure in bordure s kosmatskim vzorcem, ki jo uokvirja, lahko fresko slogovno povežemo z italijanskim slikarstvom poznega 14. ali zgodnjega 15. stoletja.[1] Zanimiv element predstavlja nekakšen zidec v spodnjem delu ozadja za desno figuro, vendar zaenkrat še niso bili najdeni podobni elementi za primerjavo.

________________________________________

[1] Cf. HÖFLER 1997, pp. 111–112.

Pozno 14. ali zgodnje 15. stoletje.[1]

________________________________________

[1] Cf. HÖFLER 1997, pp. 111–112.

Upodobljen je ikonografski motiv Križanje z Marijo in s sv. Janezom Evangelistom.

Tehnična analiza

Pigmenti: domnevno apnena bela, rumeni oker, rdeča zemlja, azurit ali malahit, neka organska črna, svinčev pigment (?)

Analitične tehnike: OM

Na prečnih prerezih odvzetih vzorcev vidimo svetel omet, narejen iz apna kot veziva in iz oglatih, večinoma prosojnih zrnc polnila, med katerimi so tudi temnejša rumena ali temnorjava (sl. 1–2). Prosojna zrnca so lahko drobljeni kremen ali pa kalcit oziroma marmor. Kemična analiza ometov ni bila narejena. Debeline izvirnega ometa ne poznamo, saj je bila slika sneta in prenesena na novi nosilec.

Na barvno paleto sklepamo na osnovi ohranjenih barv in prečnih prerezov. Apnena bela in rdeča zemlja sta bili uporabljeni za borduro prizora. Rdečo zemljo je slikar uporabil verjetno tudi za zid in morda za plašč figure na desni strani prizora, medtem ko je bila tunika, kot se zdi, rumena, torej naslikana z rumenim okrom. Leva figura ima zeleno tuniko, narejeno z malahitom ali morda degradiranim azuritom (ta se lahko zaradi vlage in kloridnih soli spremeni v (para)takamit), kar domnevamo na osnovi nekoliko turkiznih drobnih oglatih zrnc na prečnem prerezu odvzetega vzorca. V barvni plasti je še nekaj rumenega okra (sl. 3). Plašč iste figure (ali vsaj gube plašča) je bil verjetno rdeč, kar razberemo s prečnega prereza, vzetega z ohranjene gube (sl. 2, plast 2). Tako na vzorcu s tunike (sl. 3) kot na vzorcu s plašča (sl. 2) vidimo na zeleni in rdeči barvi neko črno barvno plast; slikar je lahko uporabil neki črni pigment, lahko pa gre za ostanke svinčevega pigmenta, ki je degradiral in potemnel. V primeru rdeče barve na plašču (sl. 2) ni popolnoma jasno, ali vidimo  dve barvni plasti ali pa gre za površinsko degradacijo rdeče barve; v tem primeru bi šlo lahko tudi za cinober. Temno ozadje se kaže le kot mešanica apnene bele in neke organske črne, morda ogljikove ali kostne črne, ki sta v slovenskem srednjeveškem slikarstvu največkrat uporabljani (sl. 1). Morda gre za temno podslikavo, na katero je bil nekoč na suho nanesen azurit, ki je do danes odpadel, čeprav ne najdemo nobene sledi ne in situ ne na prečnem prerezu. Opozorimo naj na potemnjeno barvo inkarnatov na obrazu; morda je slikar uporabil svinčev pigment, ki je počrnel. Podobno situacijo najdemo na figurah loka slavoloka v podružnični cerkvi Device Marije na Kamnu v Vuzenici.

Kot lahko ocenimo na podlagi prečnih prerezov in ohranjenosti poslikave, gre za kombinacijo slikanja na svež in suh omet, čeprav v nenavadnem zaporedju. Na sveže je bila očitno naslikana rdeče-bela bordura (sl. 4), saj vidimo, da apno iz ometa prehaja v rdečo barvno plast. Modro nebo in rdeči zid na ozadju je slikar izvedel na še nekoliko vlažen omet, ki pa se je že začel sušiti; meja med ometom in barvno plastjo je valovita, rahlo zabrisana, a na vrhu ometa se že tvori skorjica kot rezultat karbonatizacije (sl. 1). Figure so narejene večinoma na že suh omet, torej al secco. Na vzorcih draperije vidimo jasno linijo med ometom in barvno plastjo (sl. 2–3).

Poslikava je močno poškodovana, zato je težko z gotovostjo razbrati elemente slikarskega postopka. Zdi se, da so nimbi zarezani z zelo tanko linijo, kar opazimo na nimbu leve figure, ki je bližje Kristusu. Prav tako se zdi, da barvni nanosi niso natančno sledili tej obliki, saj gre črna barva ozadja čez linijo, rumena za nimb pa se začne kakšen milimeter za linijo (sl. 5). Prav tako je verjetno, da je predrisba narejena v rdeči barvi, kar lahko razberemo na slabo ohranjenih rokah desne figure ob križu, predvsem pa je zanimiva na levi Kristusovi roki. Pri slednji lahko vzdolž roke sledimo rdeči liniji, ki bi lahko predstavljala originalno lego roke, to pa je slikar nato nekoliko dvignil ali jo razširil navzgor (sl. 6). Rdečo predrisbo razločimo na nekaterih mestih tudi na Kristusovi desni roki, kjer pa je slikar sledil izvirni obliki. Nad to roko opazimo dve vzporedni črti, narejeni z odtisnjeno vrvico, namočeno v črno barvo (sl. 5). Sklepamo, da je ta postopek uporabil za ravne linije križa, v tem primeru za načrtovani spodnji rob. A njegovo pozicijo je kasneje očitno znižal ali razširil navzdol, saj linije ne sovpadajo s pozicijo vodoravne prečke križa. Odtisnjeno vrvico bi lahko uporabil tudi pri borduri, a sledi ne razberemo nikjer; morda so dobro skrite pod barvnimi nanosi. Barvna modelacija se ni ohranila dovolj, da bi lahko spoznali slikarjev način dela. Zdi se, da ima leva figura nekoliko bolj okrogel obraz, desna pa bolj podolgovatega. Na levi še zasledimo mandljasto oblikovane oči s poudarjenimi zgornjimi vekami, ki se zaključujejo v podaljšan očesni kotiček. Oblika zgornje ustnice nakazuje mesnata usta. Kar se je ohranilo od barvnega modeliranja, kaže na nanose s približno centimeter debelim čopičem od svetlega proti temnemu. Figure so zaključene s končno temnorjavo konturo.

Galerija

Virtualni 360° pogled

Piran, Cerkev sv. Frančiška Asiškega, 2. faza (Piran), 2024 (nazadnje posodobljeno 7. 1. 2025). Corpus picturarum muralium medii aevi, https://corpuspicturarum.zrc-sazu.si/poslikava/3-faza-cerkev-sv-franciska-asiskega-piran/ (3. 4. 2025).