Možno je, da je pod poslikavo sinopija, torej pripravljalna risba, narejena na spodnjo plast ometa, na hrapavec. To domnevamo na podlagi italijanskega trečentističnega sloga poslikave, kjer je bil ta slikarski postopek ustaljen, predvsem pa, ker so sinopijo odkrili tako pod snetim prizorom Marije s svetniki, ki je bil nekoč zraven te lunete in je danes v depoju Restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, kot tudi na prizoru Marije z Jezusom v nekdanji samostanski cerkvi. Na poslikavi obravnavane lunete sinopije sicer ne moremo z gotovostjo potrditi, ker nikjer ne manjka glajenec, da bi odkrival spodnjo plast ometa. Poslikava je močno retuširana, kar otežkoča ovrednotenje slikarskega postopka. Nimbi so z dvojno črto vrezani v svež omet in okrašeni s žarkasto razporejenimi kratkimi vtiski okoli glave. Vrezani so tudi obrisi glav (sl. 4). Jezusov nimb je deteljičasto oblikovan, vtiski so samo na listih. Poslikava ne sledi vedno natančno vrezninam, kar lahko vidimo pri glavi sv. Elije, kjer naslikani lasje na notranji strani obraza ne sledijo natančno vrezani liniji. Morda je s tanko linijo vrezan tudi polkrožni zgornji rob prizora. Predrisba je verjetno rdeča, a je nikjer ne moremo z gotovostjo določiti, saj je dobro skrita pod barvnimi nanosi. Rdeča linija se vidi, denimo, na meji med inkarnatom in lasmi na zgornjem robu Marijinega čela in na spodnjem robu njenega desnega očesa, kjer gre rožnata barva inkarnata čez rdečo linijo (sl. 4). Podslikav ni, modro ozadje in Marijin plašč sta narejena kot mešanica veliko črne in malo bele, nanesene neposredno na omet (sl. 3). Na prizoru so predstavljene štiri figure. Opazna je razlika v oblikovanju moških ter ženske in otroške figure, kar je sicer v srednjem veku ustaljen način upodabljanja. Obraza obeh svetnikov sta podolgovata, s poudarjenima ličnicama in z dolgim ozkim nosom, ki se konča z lepo oblikovanimi majhnimi nosnicami. Sv. Nazarij je upodobljen en face, sv. Elija pa v tričetrtinskem profilu, tako da se notranja nosnica v perspektivi skoraj v celoti skrije za nosnim grebenom. Oči so oblikovane mandljasto in se proti sencem zaključijo v podolgovato konico. Z nekoliko zabrisano potezo v sivkastorjavi barvi sta določeni ozki spodnja in zgornja veka, robova očesa pa sta poudarjena s temnorjavo konturo; zgornja je nekoliko debelejša, na spodnji pa še vidimo kratke poteze za trepalnice. Nekoliko nad očmi, a ne previsoko, so potegnjene skoraj ravne obrvi, ki se le rahlo usločijo, predel med obrvmi in zgornjo veko pa je senčen s temnooker barvo in naknadno še s sivo. Usta so skrita pod brki, vidimo le mesnato spodnjo ustnico, ki je bila nekoč rdeča, kot to še slutimo pri sv. Eliji. Inkarnat moških figur je temnejši, zasnovan na temnem okru in z dodatnim senčenjem v oker in rdečkastih tonih, najgloblje sence pa so narejene z rjavo in sivo barvo, kar vidimo predvsem pod vekami, vzdolž nosu in na spodnjem delu lic ob bradi. Na koncu je slikar potegnil bele nanose na ličnice, vzdolž nosu in na vodoravne gube na čelu in zaključil z rdečerjavo končno konturo. Marijin obraz in verjetno tudi Jezusov, ki je danes uničen, je oblikovan bolj okroglo, mehkeje, inkarnat pa je svetlejši, bolj rožnat (sl. 4), kot je bilo to skozi stoletja značilno za ženske in otroške figure. Oči so prav tako oblikovane mandljasto; izstopa daljša zgornja veka, medtem ko je spodnja krajša in polkrožno poudarjena. Zgornja veka je začrtana s tanko rdečo linijo, rob oči pa je poudarjen s temnorjavo konturo. Skoraj ravne tanke obrvi segajo od nosu do senc, zgornja temna kontura je skoraj odpadla, izpod nje pa se kaže živordeča črta prvega nanosa. Iz obrvi raste dolg raven nos, ki je sicer precej poškodovan, a še lahko razberemo enako obliko kot na obeh svetnikih. Usta so skoraj popolnoma uničena, verjetno pa so bila živordeča in mesnata. Na notranji strani čela in obrvi, vzdolž notranje strani nosu in na licih je slikar osnovni svetlorožnati inkarnat senčil s temnejšo rožnato, rdečo in oker. Zunanja stran čela in ličnice tako ostajajo svetli. Obraz je zaključil z rdečerjavo konturo. Enako oblikovanje vidimo na rokah, ki delujejo nekoliko premajhne za telo, a so elegantno oblikovane z ozkimi dlanmi in prsti. Modelacija je bila očitno narejena na suh omet, saj je meja med ometom in osnovno rožnato barvno plastjo jasno zarisana (sl. 2a), kar se najbolje vidi na prečnem prerezu pod UV svetlobo (sl. 2b). Na tej osnovni rožnati barvi vidimo bele svetlobne nanose, ki se skladajo z barvno modelacijo na točki odvzema vzorca. Sv. Nazarij nosi bele rokavice, senčene s sivimi toni in obrobljene s črno konturo. Nekaj inkarnata se je ohranilo še na Jezusu, in sicer na stopalih, desnem kolenu, trupu, nadlahti in rokah; tudi tu vidimo svetlorožnato osnovno oblikovanje in modelacijo senc s temnejšo oker in rožnato barvo, končna kontura pa je rdečerjava. Draperija je oblikovana  s širokimi potezami svetlobe in senc, ki jih tvorijo gube. Enako kot pri inkarnatih je slikar začel delo na izbrani osnovni barvi oblačila, nato pa je s polsuhim čopičem nanesel gube v temnejši barvi, ponekod celo v dveh ali treh tonih, kot se je to dobro ohranilo na oblačilu sv. Nazarija (sl. 5). Vrhove gub je poudaril z močnimi belimi nanosi, ki pa so v veliki meri odpadli. Povsod je modeliral od svetlega proti temnemu, na koncu pa je nanesel še bele svetlobne nanose in končne temne konture.