Na zahodnem delu oboka prvotnega prezbiterija je tudi polje s poslikavo mlajšega izvora. Na severnem delu polja je upodobljen celopostaven angel z rdečimi krili in rumenim oblačilom. Muzicira na brenkalo, ki ga je Rok Poles opredelil kot lutnjo, Marijan Zadnikar in Janez Höfler pa sta v njem prepoznala mandolino.[1] Umeščen je pod rumeno trilistno arkado s tremi cinami, naslikano s strani. To je poudarjeno tudi z rdečimi ploskvami, ki nakazujejo prostorsko umeščenost arhitekture.[2] Podrobnosti so vidne zgolj v vzdolžno nakazanem gubanju angelovega spodnjega dela oblačila in v strunah brenkala. Enako kot na preostalih delih poslikave se namreč tudi angelov obraz ni ohranil. V njegovih rumenkastih laseh je svetlejši trak, ki ga nakazuje rdečkasta obroba. Pod angelom je Marijan Zadnikar prepoznal rumeno skrinjo s podstavkom in pokrovom v obliki plošče in jo identificiral kot Marijin prestol, ki bi bil lahko del upodobitve Marijinega kronanja.[3] Poslikava južnega dela polja se je ohranila nekoliko skromneje. Prepoznati je mogoče le še širok cikcakast pas na spodnjem delu polja, za katerega je Rok Poles zapisal, da so bili v gotskem slikarstvu na takšen način stilizirani oblaki.[4] Ohranjen je še delček poslikave nad tem pasom; po Polesovi navedbi gre za spodnji rob oblačil angelov.[5]

________________________________________

[1] Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, INDOK center, M. Zadnikar, Zapiski XXXVII, 9. 8. 1956, dostopno na: https://situla.gov.si/SI_INDOK_ZAP_z002-1211.html (24. 8. 2022); POLES 1998, p. 382; HÖFLER 2004, p. 225.
[2] POLES 1998, p. 382; HÖFLER 2004, p. 225.
[3] Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, INDOK center, M. Zadnikar, Zapiski XXXVII, 9. 8. 1956, dostopno na: https://situla.gov.si/SI_INDOK_ZAP_z002-1211.html (24. 8. 2022). Omenjeni del skrinje je pod muzicirajočim angelom viden tudi v sedanjem stanju poslikave.
[4] POLES 1998, p. 383.
[5] POLES 1998, p. 383.