2. faza (Svibno)

Korpus » Župnijska cerkev sv. Križa

Umetnostnozgodovinska analiza

Na južni zunanji steni prezbiterija je pod še ohranjeno in prezentirano mlajšo plastjo še komaj viden zgornji del Kristusa na križu. Prizor je bil verjetno postavljen pod precej plitek naslikan šilasti lok; borduro zamejuje črna kontura, verjetno pa je prehajala iz bele v temno okrasto barvo. Ozadje Križanja je bilo temno rdeče, Jezus je pribit na križ oker barve, nad njegovo glavo pa je še opazen poševno postavljen svetel napisni trak. Nekoliko bolje je razvidna njegova desna roka, ki kaže na sloko figuro in zelo svetel inkarnat.

Večji del poslikave je mogoče še ohranjen pod mlajšo plastjo, odkriti del pa je še komaj razpoznaven.

Konture na Križanju so črne barve, za razliko od rdečkastih v notranjščini, tako da verjetno ne gre za istega slikarja kot v notranjščini cerkve. Kolikor lahko sodimo po slabi ohranjenosti, se vseeno zdi, da imamo opravka že z naprednejšo gotsko upodobitvijo, ki bi ji vzporednice lahko iskali morda v dveh Križanih iz ptujske minoritske cerkve iz začetka 14. stoletja (danes razstavljeni v starem gotskem koru župnijske cerkve sv. Petra in Pavla v Ptuju).

Začetek 14. stoletja.

Neznani slikar.

Kristus na križu.

Patronat nad cerkvijo so imeli gospodje Svibenski, ki bi s svojimi zvezami verjetno lahko priskrbeli relativno kakovostnega slikarja. Glede na to, da je Svibno v tem času imelo močne vezi s Štajersko, je slikar morda prišel od tam.

Tehnična analiza

Pigmenti: rumena zemlja, rdeča zemlja, svinčeva bela ali minij (?)

Analitične tehnike: OM, XRF

Na prečnem prerezu edinega odvzetega vzorca vidimo svetel omet, narejen iz apna in različno velikih drobljenih zrnc svetlega polnila (sl. 4). Lahko gre za drobljeni apnenec ali kremen. Drobna rdečkasta zrnca kažejo tudi na dodatek peska, ki pa se ga na vzorcu jasno ne vidi.

Ohranili sta se le rumena in rdeča barva. Gre za rumeno in rdečo zemljo. Vzorec, vzet z rdeče barve, smo analizirali s tehniko XRF, ki je potrdila uporabo rdeče zemlje skupaj z malo umbre (mangan, železo), razkrila pa je tudi prisotnost nekega svinčevega pigmenta, in sicer svinčeve bele ali minija. Glede na to, da smo odkrili prisotnost svinca tudi na poslikavah v prezbiteriju, gre morda v obeh primerih za starejši restavratorski poseg iz časa pred koncem 19. stoletja, ko so še uporabljali te toksične pigmente.

Osnovne barvne površine v rumeni in rdeči, ki so se še ohranile, so narejene na svež omet, saj se kljub zbledelosti še relativno dobro držijo podlage. Nanos na sveže potrjuje tudi prečni prerez (sl. 4).

Poslikava je preslabo ohranjena, da bi lahko razbrali slikarske postopke in modelacijo.

Galerija

Svibno, Župnijska cerkev sv. Križa, 2. faza (Svibno), 2024 (nazadnje posodobljeno 29. 8. 2024). Corpus picturarum muralium medii aevi, https://corpuspicturarum.zrc-sazu.si/poslikava/2-faza-cerkev-sv-kriza/ (4. 4. 2025).

Piškotki in nastavitve zasebnosti

Licence