Menu
Marijin cikel z začetka 14. stoletja sestavlja pet prizorov, ki so razvrščeni v spodnjem izmed dveh pasov, ki se razprostira preko vzhodne polovice severne stene severne ladje in na vzhodno steno. Cikel teče od zahoda proti vzhodu in se pričenja z motivom Oznanjenja.[1] Temu sledijo Kristusovo rojstvo z oznanjenjem pastirjem, skoraj popolnoma uničen Poklon sv. Treh kraljev in Marijina smrt, prizor Marijinega kronanja pa je že umeščen na vzhodno steno.[2]
Marijin cikel se pričenja torej s prizorom Oznanjenja. Ohranjena je zgolj figura angela, ki je upodobljen v dolgem oblačilu, v lahnem koraku in obrnjen v desno.[3] Njegova noga je naslikana tako, da prestopa okvir.[4] V levi roki drži napisni trak, desnico pa ima nekoliko privzdignjeno.[5] Podrobnosti na njegovem obrazu se niso ohranile, saj so odpadle ob odstranjevanju beleža.[6] Izstopajo njegova krila, ki so na vrhu oblikovana izredno plastično in so razdeljena na tribarvne pasove.[7] Na angelovem zgornjem oblačilu, ki je pod vratom speto s sponko, so razporejeni trije okrasni trakovi, naslikani v višini prsi, bokov in kolen.[8] Na vrhu kompozicije je nad figuro angela ornamentiran suličast lok s ploskovito oblikovanim arhitekturnim nastavkom s stolpičema (?),[9] ki ga je France Stele imenoval kar baldahin.[10]
Cikel se nadaljuje s prizorom Jezusovega rojstva z oznanjenjem pastirjem. Ohranjena je zgolj desna polovica z Jožefom, dvema pastirjema, dvema angeloma in ostankom Marijinega oblačila.[11] Jožef sedi v sredini sicer fragmentarno ohranjene kompozicije.[12] Z obema rokama se naslanja na pastirsko palico, ima naprej nagnjeno glavo in na njej koničasto judovsko pokrivalo.[13] Njegovi lasje so naslikani v obliki bujnih kodrov, ki se zvijajo kot volute.[14] Pastirja sta naslikana na desni strani kompozicije. Pastir v gledalčevem spodnjem desnem kotu izstopa po svojih kristomorfnih potezah in oblikovanju.[15] Naslikan je v sedeči pozi, s pritegnjenimi koleni in privzdignjenima rokama, ki sta v pregibu nekoliko pokrčeni. Medtem ko je ta pastir upodobljen statično, je drugi v razgibanejši pozi. Naslikan je s profila, v koraku in z nekoliko privzdignjenima rokama. Najhitreje ga prepoznamo po podolgovati rdečerjavi kapuci.[16] Na vrhu prizora sta dopasni upodobitvi angelov z napisnima trakovoma.[17] Desni angel oznanja pastirju Jezusovo rojstvo, levi angel pa je častil Dete, na kar kaže fragment jasli z volom in oslom, na katerega je opozorila Tanja Zimmermann.[18] V kompozicijo je vključen tudi par koz, ki poživlja prizor.[19] Tudi tukaj je kompozicija v zgornjem delu zaključena s šilastim lokom, ki ima v tem primeru dodane brstne izrastke.[20]
Naslednji prizor cikla je v večji meri uničen. Upodobljen je bil Poklon sv. Treh kraljev; na levi strani je še vidno dolgo dvodelno oblačilo prvega kralja.[21]
Zadnji prizor na severni steni je bil namenjen upodobitvi Marijine smrti. Prepoznati je možno zgornji del Marijinega ležečega telesa na postelji, za katero je na gledalčevi levi strani figura Kristusa, ki z obema rokama drži v zrak podobo majhnega okronanega dekletca, ki predstavlja Marijino dušo.[22] Marija je s privzdignjenimi rokami v pozi orante, v laseh ima trak, ki gre tudi čez čelo.[23] Na gledalčevi desni strani je moška figura, ki je identificirana kot sv. Peter; na prsih ima prekrižana trakova, v roki pa kropilnico.[24] Prizoru sta na vrhu kompozicije dodana še dva angela z napisnima trakovoma, pri čemer je za angela nad Kristusom, ki je naslikan na levi, Lev Menaše zapisal, da nosi palmovo vejico.[25]
Končni prizor cikla je naslikan na slavoločni steni in najverjetneje prikazuje Marijino kronanje. Od tega prizora sta se ohranila zgolj spodnji del oblačila ženske figure v frontalni drži in nimb, ki je žarkast in globoko vrezan na sredini Marijine figure iz zgornjega prizora Križanja.[26] Pri Janezu Veiderju leta 1936 beremo o tem, da je viden spodnji del prizora, na katerem sta do kolen naslikana sedeča Marija in Jezus.[27] Podoben zapis najdemo tudi pri Tanji Zimmermann, ki dodaja, da je viden tudi fragment arhitekture prestola z biforo.[28]
Nekateri prizori cikla, kot sta Oznanjenje in Kristusovo rojstvo, se v zgornjem delu kompozicije zaključujejo z arhitekturnim trilistnim okrasom, medtem ko so preostali, kot je Marijina smrt, zgolj obrobljeni s preprosto enobarvno borduro.[29]
________________________________________
[1] STELE 1935, p. 41; VEIDER 1936, p. 6; STELE 1938, p. 95; STELE 1962, p. 17; STELE 1972, p. 52; MENAŠE 1994, p. 286; ZIMMERMANN 1995b, p. 228; HÖFLER 1996, p. 87; ZIMMERMANN 1996, p. 58; KOMAN 2000, p. 29; KRIŽNAR 2006, pp. 138–139.
[2] STELE 1935, p. 41; VEIDER 1936, pp. 6–7; STELE 1938, p. 95; STELE 1962, pp. 17–18; STELE 1972, p. 52; MENAŠE 1994, p. 286; ZIMMERMANN 1995b, p. 228; HÖFLER 1996, p. 87; ZIMMERMANN 1996, p. 58; KOMAN 2000, p. 29; KRIŽNAR 2006, pp. 138–139. Nad motivom Marijinega kronanja je viden tudi prizor Križanja, ki je v literaturi različno datiran. O tem gl. razdelek s predstavitvijo prve faze poslikave.
[3] HÖFLER 1996, p. 87.
[4] ZIMMERMANN 1995b, p. 228.
[5] STELE 1962, p. 17.
[6] STELE 1962, p. 17.
[7] ZIMMERMANN 1995b, p. 228.
[8] ZIMMERMANN 1995b, p. 228.
[9] Cf. ZIMMERMANN 1995b, p. 228.
[10] STELE 1962, p. 17.
[11] ZIMMERMANN 1995b, p. 229.
[12] ZIMMERMANN 1995b, p. 229.
[13] ZIMMERMANN 1995b, p. 229.
[14] ZIMMERMANN 1995b, p. 229.
[15] ZIMMERMANN 1995b, p. 229; ZIMMERMANN 1996, p. 59.
[16] ZIMMERMANN 1995b, p. 229.
[17] ZIMMERMANN 1995b, p. 229.
[18] ZIMMERMANN 1995b, p. 229; ZIMMERMANN 1996, p. 58.
[19] HÖFLER 1996, p. 87. VEIDER 1936, p. 6, navaja, da so naslikane ovce.
[20] ZIMMERMANN 1995b, p. 229.
[21] HÖFLER 1996, p. 87.
[22] HÖFLER 1996, p. 87.
[23] MENAŠE 1994, p. 265; ZIMMERMANN 1996, p. 59.
[24] HÖFLER 1996, p. 87. ZIMMERMANN 1996, p. 59, navaja, da sta naslikana dva apostola, od katerih sta od prvega ohranjena zgornji del in njegovo obličje, od drugega pa spodnji del telesa in okrajšano stopalo.
[25] MENAŠE 1994, p. 266.
[26] HÖFLER 1996, p. 88.
[27] VEIDER 1936, p. 6.
[28] ZIMMERMANN 1996, p. 60.
[29] ZIMMERMANN 1996, pP. 59, 153. VEIDER 1936, p. 7, navaja, da so vsi prizori Marijinega življenja postavljeni v naslikane arkade s krogovičjem, stolpiči in strehami, čeprav prizor Marijine smrti ni postavljen v takšen okvir.
Poslikava, za katero so značilni zgodnjegotsko tipizirani obrazi, rdečerjava risba s posameznimi barvitejšimi partijami in ploskovita oblačila, sodi v visokogotski linearni slog.[1] Angel na prizoru Oznanjenja in Kristus na prizoru Marijine smrti imata žarkaste in globoko v omet vrezane nimbe, Marija in sv. Peter na prizoru Marijine smrti pa imata nimbe, ki so znotraj obrobljeni z lokci.[2] Poslikava je bila izvedena v tehniki al fresco, torej na svež omet, barvna modelacija pa je bila dokončana v suhi tehniki.[3]
Tanja Zimmermann je datacijo cikla v navezavi na slogovno podobne poslikave v Bohinju, na Vrzdencu in na Sv. Tomažu nad Praprotnim[4] pomaknila nekoliko globlje v 14. stoletje, pri tem pa se je opirala predvsem na modne detajle oziroma oblačila figur.[5] Poslikavam na omenjenih lokacijah so skupne barvna lestvica zelene, oker in rjavordeče barve, prav tako pa tudi močne konture in retardirajoče slogovne značilnosti.[6] Največjo podobnost kaže predvsem najstarejša plast notranje severne stene bohinjske cerkve.[7] Paralele so vidne že v obraznih tipih, pri čemer so obrazi crngrobskih angelov podobni obrazu bohinjskega sv. Janeza Evangelista na prizoru zastrupitve, oblikovanje Jožefovega obraza na crngrobskem prizoru Kristusovega rojstva pa je slogovno blizu obrazu bohinjskega Aristodema na omenjenem prizoru.[8] Določene slogovne paralele s crngrobsko poslikavo kaže tudi oblikovanje gubanja na oblačilu svetnika na južni strani slavoločne stene cerkve na Sv. Tomažu nad Praprotnim,[9] kjer so globoke skledaste gube na kolenih in način oblikovanja tkanine ob nogah podobna oblačilom apostola iz crngrobskega prizora Marijine smrti.[10]
Na slog umetnika, ki je naslikal Marijin cikel, je po oceni Tanje Zimmermann vplivalo slikarstvo ob Bodenskem jezeru.[11] Kot primer, ki kaže podobna slogovna izhodišča, je navedla pasijonski cikel v kapeli sv. Lenarta v Landschlachtu ob Bodenskem jezeru.[12] Ritem in monumentalnost angela iz crngrobskega Oznanjenja je primerjala s poslikavo v hiši Zur Kunkel v Konstanci s konca 13. stoletja, postavitev pod arhitekturo in način naslikane draperije pa s poslikavo, izvedeno kmalu po letu 1300 na zahodni steni dominikanske cerkve v Konstanci.[13] V slogu crngrobskega slikarja je prepoznala tudi značilnosti koroške umetnosti druge četrtine 14. stoletja, na kar kažeta močna gestikulacija figur in neprecizna risba.[14]
________________________________________
[1] HÖFLER 1996, p. 87; KOMAN 2000, p. 20; KRIŽNAR 2006, p. 139.
[2] HÖFLER 1996, p. 87.
[3] KRIŽNAR 2006, p. 140.
[4] Gre za poslikave v podružnični cerkvi sv. Janeza Krstnika ob Bohinjskem jezeru, v podružnični cerkvi sv. Kancijana na Vrzdencu in v podružnični cerkvi sv. Tomaža na Sv. Tomažu nad Praprotnim. Že France Stele je opazil vzporednice med crngrobskim Marijinim ciklom in poslikavo na Vrzdencu. Tako je za crngrobsko poslikavo zapisal, da je »v marsičem sorodna oni na Vrzdencu«, gl. STELE 1935, p. 41; STELE 1938, p. 95.
[5] ZIMMERMANN 1996, p. 57; HÖFLER 1996, p. 10.
[6] ZIMMERMANN 1996, p. 57; HÖFLER 1996, p. 10.
[7] ZIMMERMANN 1995b, p. 229; ZIMMERMANN 1996, p. 62.
[8] ZIMMERMANN 1996, pp. 58–59, 62.
[9] ZIMMERMANN 1996, p. 62.
[10] ZIMMERMANN 1996, p. 62.
[11] ZIMMERMANN 1996, p. 60.
[12] ZIMMERMANN 1996, p. 60.
[13] ZIMMERMANN 1996, p. 58.
[14] ZIMMERMANN 1996, p. 61.
Nastanek Marijinega cikla se postavlja v prvo četrtino 14. stoletja. Pri Janezu Veiderju, Francetu Steletu in Emilijanu Cevcu je zapisana datacija okoli leta 1300,[1] Janez Höfler nastanek postavlja v čas okoli let 1300–1320,[2] Tanja Zimmermann pa v čas okoli let 1320–1330.[3] Dušan Koman je podal manj zamejeno datacijo in cikel postavil v prva desetletja 14. stoletja.[4]
________________________________________
[1] VEIDER 1936, p. 5; STELE 1962, p. 17; CEVC 1966, p. 52. France Stele nastanek poslikave umešča tudi v začetek 14. stoletja, gl. STELE 1938, p. 95; STELE 1972, p. 52.
[2] HÖFLER 1996, p. 87.
[3] ZIMMERMANN 1996, pp. 57, 198.
[4] KOMAN 2000, p. 20.
Marijin cikel z začetka 14. stoletja je naslikal mojster, ki je sodeloval tudi pri poslikavi najstarejše plasti na severni ladijski steni cerkve sv. Janeza Krstnika ob Bohinjskem jezeru.[1] Okoli omenjenega mojstra se je izoblikovala delavnica, ki je delovala v času okoli let 1300–1320.[2] Poslikala je tudi cerkvi na Vrzdencu in na Sv. Tomažu nad Praprotnim.[3]
________________________________________
[1] HÖFLER 1996, p. 10; ZIMMERMANN 1996, p. 57.
[2] HÖFLER 1996, p. 10.
[3] HÖFLER 1996, p. 10.
Prizori iz Marijinega življenja v Crngrobu veljajo za najstarejši Mariji posvečen cikel v slovenskem prostoru.[1] V primerjavi z mlajšimi upodobitvami je crngrobski cikel zasnovan nekoliko manj obsežno, saj gre za okrajšano verzijo, ki pa je običajna za 14. stoletje.[2] Vse skupaj je naslikanih pet osnovnih prizorov, ki veljajo za najpomembnejše dogodke v življenju Device.[3] Od prizorov izstopata Marijina smrt in Marijino kronanje. Pri prizoru Marijine smrti gre za bizantinski način upodobitve.[4] Umirajoča je naslikana na postelji, za katero so prikazani apostoli, praviloma vseh dvanajst, med njimi pa je tudi Kristus, ki sprejema Marijino dušo v obliki otroka.[5] Predhodnice crngrobske upodobitve najdemo v različnih severnoevropskih iluminiranih rokopisih.[6] Lev Menaše omenja, da ima angel nad Kristusom v roki palmovo vejico, kar bi lahko naznanjalo Marijino smrt, vendar se je piscu zdel nekoliko bolj verjeten zaključek, da se vejica na tem prizoru interpretira kot simbol zmage nad smrtjo.[7] V povezavi s prizorom Marijinega kronanja pa Janez Höfler domneva, da če je bilo na tem mestu res upodobljeno kronanje Marije, da se je slikar potem naslanjal na preditalijanske oziroma predfrancoske ikonografske vzorce, kjer je Marija naslikana stoje.[8]
________________________________________
[1] MENAŠE 1994, p. 285.
[2] ZIMMERMANNN 1996, p. 57.
[3] MENAŠE 1994, p. 286.
[4] MENAŠE 1994, p. 265.
[5] STELE 1969, p. 256.
[6] MENAŠE 1994, p. 266.
[7] MENAŠE 1994, p. 266.
[8] HÖFLER 1996, p. 88.
Pigmenti: gašeno apno, rumena in rdeča zemlja, zelena zemlja, mešana modra, ogljikova črna
Analitične tehnike: OM, SEM-EDX, FTIR
Poslikava je verjetno narejena na eno plast ometa, ki je zelo trden in obstojen. Vzorcev ometa ni, tako da sestave ne moremo natančno določiti.
Rumeni, rdeči in rdečerjavi pigmenti so zemeljskega izvora, alumosilikati (Al, Si) in železovi oksidi (Fe). Za zeleno barvo so uporabili zeleno zemljo, ki vsebuje zanjo značilne kemijske elemente (Ca, Fe, Si, K, Mg, Al). Barva modre že na videz ni močna pa tudi rezultati analiz so pokazali le prisotnost elementov, ki kažejo mešanico bele (gašeno apno), črne (oglje) in rdeče (rdeči oker). Umetnik je z modro slikal neposredno na omet, ponekod pa se zdi, kot da bi jo nanesel v dveh plasteh: osnovni svetlomodri in vrhnji temnejši. Na nekaterih delih so se namreč ohranile nekoliko temnejše lise, ki se ne držijo dobro osnovne slikarske podlage. Razlog za to so lahko morebitne spremembe modre barve, kar ni redkost, lahko pa gre za umazanijo, ki se zelo rada sprime s poroznimi nanosi nekaterih barv. Prisotnost žvepla na nekaterih mestih kaže, da je na površini poslikav prišlo do sulfatizacije. Visoka prisotnost kalcija v barvnih plasteh potrjuje, da je bilo glavno vezivo apno, tako iz ometa kot dodatek apnene vode ali mleka. Za modelacijo in končne detajle je slikar moral pigmente natreti tudi s kakšnim organskim vezivom, ki pa ga ni bilo mogoče identificirati.
Gre za tehniko al fresco, v kateri je slikar izvedel vse, od predrisbe do večjih barvnih ploskev. Verjetno je delal na večjo površino glajenca, ki se je sušil še pred zaključkom del. Barvno modelacijo je zato dokončal al secco, pigmentom pa je dodal neko organsko vezivo, da so se bolje prijeli slikarske podlage.
V skladu z zgodnjim časom nastanka poslikav sinopije ni. Za predrisbo je slikar uporabil črno barvo, ki jo zasledimo predvsem na obrazih (sl. 2). Na nekaterih mestih je vidna močnejša rdečerjava linija, a morda gre za končne konture, narejene čez črno predrisbo. Morda pa gre za kombinacijo obeh barv že v fazi predrisbe, saj ponekod ni sledu črne risbe; tako sta na primer dlani angela na Oznanjenju začrtani v rdečerjavi barvi kot prva risba na svež omet (sl. 3). Za razliko od Križanja so na Marijinem ciklu globoke vreznine, narejene v svežo plast ometa. Uporabili so jih za nimbe (angel (sl. 3–4), Kristus), ki so okrašeni z vtisnjenimi žarki. S tanko linijo so vrezali tudi črte za bordure, ki pa so komajda opazne; čeznje je namreč slikar potegnil barvno črto, s katero je zamejil bordure. Tudi na tej poslikavi lahko govorimo predvsem o lokalnih tonih in ne o podslikavah, in sicer predvsem v rumeni, zeleni in rdeči barvi. Vse večje površine je slikar s širokim čopičem nanesel na svež omet, saj so zelo obstojne.
Modelacija na teh osnovnih barvnih plasteh je skoraj v celoti odpadla ali zbledela. Slikar je moral cikel dokončati al secco, saj ponekod še vidimo ostanke barv, ki kažejo na takšen način dela. Barve je nanašal od svetlih proti temnim, verjetno pa mehkih barvnih prehodov ni bilo. Na obrazih in rokah se modelacija ni ohranila, ponekod pa le lahko razberemo dolge nosove s poudarjenimi nosnicami, visoke polkrožne obrvi in lepo oblikovane velike oči s polkrožno zgornjo in ravno spodnjo linijo. Lasje in brade so oblikovani na osnovnih lokalnih tonih s preprostimi vijugastimi linijami, kar daje vtis skodranih las in brade. Oblikovanje draperij je slikar po vsej verjetnosti izvedel al secco z nanosom nekoliko temnejšega tona na osnovno podlago. Te barvne plasti so večinoma odpadle, ponekod pa še lahko razberemo njihove sledi. Slikar je gube potegnil z eno potezo čopiča, na koncu pa nanesel še svetle lazure, ki jih še zaslutimo na nekaterih mestih. Arhitektura je naslikana ploskovito brez prostorskega učinka. Zanimivo je, da rumeno polnilo krogovičja ne sledi natančno okviru konture (sl. 4). Uporabe šablon ni videti.
Crngrob, Podružnična cerkev Marijinega oznanjenja, 2. faza (Crngrob), 2024 (nazadnje posodobljeno 2. 9. 2024). Corpus picturarum muralium medii aevi, https://corpuspicturarum.zrc-sazu.si/poslikava/2-faza-cerkev-marijinega-oznanjenja-crngrob/ (8. 9. 2026).
Pravni pogoji uporabe
© 2026 ZRC SAZU UIFS, Corpus picturarum muralium medii aevi
ZRC SAZU
Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta
Novi trg 2
1000 Ljubljana
Spodaj seznam podrobno opisuje piškotke, ki se uporabljajo na našem spletnem mestu.
| Piškotek | Vrsta | Trajanje | Opis |
|---|---|---|---|
| _ga | Ne-nujen | 2 leti | Ta piškotek namesti Google Analytics. Piškotek se uporablja za izračun podatkov o obiskovalcih, sejah, kampanjah in spremljanje uporabe spletnega mesta za poročilo o analitiki spletnega mesta. Piškotki anonimno shranjujejo informacije in dodelijo naključno ustvarjeno številko za prepoznavanje edinstvenih obiskovalcev. |
| _gat | Ne-nujen | 1 minuto | Google s tem piškotkom razlikuje uporabnike. |
| _gid | Ne-nujen | 1 dan | Ta piškotek namesti Google Analytics. Piškotek se uporablja za shranjevanje informacij o tem, kako obiskovalci uporabljajo spletno mesto, in pomaga pri ustvarjanju analitičnega poročila o tem, kako deluje spletno mesto. Zbrani podatki, vključno s številom obiskovalcev, virom, od kod prihajajo, in strani so se anonimno prikazali. |
| cookielawinfo-checkbox-necessary | Nujen | 1 leto | Ta piškotek nastavi vtičnik GDPR Cookie Consent. Piškotki se uporabljajo za shranjevanje soglasja uporabnika za piškotke v kategoriji "Nujno". |
| cookielawinfo-checkbox-non-necessary | Nujen | 1 leto | Ta piškotek nastavi vtičnik GDPR Cookie Consent. Piškotki se uporabljajo za shranjevanje soglasja uporabnika za piškotke v kategoriji "Ne-nujno". |
| CookieLawInfoConsent | Nujen | 1 year | Piškotek se uporablja za shranjevanje povzetka privolitve za uporabo piškotkov. Ne hrani nobenih osebnih podatkov. |
| PHPSESSID | Nujen | Seja | Piškote hrani podatke o uporabnikovi seji in uporabnikom omogoča, da se njihovi vnosi hranijo med časom obiska spletne strani. |
| pll_language | Nujen | 1 leto | S tem piškotkom si zapomnimo izbiro uporabnika glede jezika. |
| show_preloader_once | Nujen | Seja | S tem piškotkom si zapomnimo uporabnikov prvi obisk. |
| viewed_cookie_policy | Nujen | 1 leto | Piškotek se uporablja za shranjevanje, ali ste se strinjali z uporabo piškotkov ali ne. Ne hrani nobenih osebnih podatkov. |
