Poslikava je močno retuširana. Predrisbe ne moremo z gotovostjo razbrati, saj jo je slikar zelo dobro prekril z naknadnimi barvnimi nanosi. Lahko bi bila narejena v rdeči barvi, saj na Kristusovem desnem gležnju opazimo sled rdeče črte pod končno črno konturo (sl. 1). Nimb je oblikovan z dodatnim ometom, v katerega so vtisnili žarkasto razporejene vtiske. Omet je dodan na risbo nimba, oker barva pa je bila najdena tudi tam, kjer je omet z nimba odpadel, torej omet očitno sodi v drugo fazo poslikave.[1] Na topli rumeni barvi okra vidimo črne lise; morda so nimb pobarvali s svinčevo rumeno, morda masikotom, ki pa je degradiral, morda v črni plattnerit. Ker ga je slikar nanesel na že suho površino, je ta barvna plast v veliki meri odpadla (sl. 2). Masikot so zaradi njegove živorumene, intenzivne barve pogosto uporabljali kot poceni nadomestilo za zlato. Pod modrim azuritom na nebu in na Kristusovi tuniki je morda siva podslikava, veneda, vendar pa tega brez prečnih prerezov odvzetih vzorcev ne moremo potrditi. Če siva podslikava res obstaja, je pod tuniko gotovo svetlejša. Glede na italijansko usmerjeni slog poslikave bi uporaba venede presenečala, saj gre za severnjaško tradicijo podslikovanja azurita, medtem ko so v italijanski uporabljali rdečkasti morello. Slikar je nanesel lokalne barve v rumeni, modri in rdeči barvi, ki jih je naknadno modeliral. Za draperijo je uporabil široke čopiče, s katerimi je začrtal široke gube v temnejših barvah (sl. 1); ponekod je posegel po več različnih tonih iste barve in poskusil ustvariti nežne barvne prehode. Frontalno postavljen Kristusov obraz (sl. 2) ima širok zgornji del, a se proti bradi zoži. Oči so široko odprte, a se na zunanji strani zaključijo z ozkimi dolgimi kotički, ki ustvarjajo obliko kaplje. Obrvi so tanke, dolge, rastejo iz korena nosu in se šele proti sencem upognejo navzdol. Nos je raven, ozek in dolg, lepo oblikovan in z majhnimi nosnicami. Usta so mesnata, ustnici loči močna temna linija in se zaključuje s poudarjenima kotičkoma. Spodnja ustnica je nakazana le s polkrožno linijo s polsuhim čopičem. Zdi se, da je slikar najprej nanesel oker osnovo, na katero je dodal belo barvo v širokih vodoravnih (čelo), navpičnih (nos) ali skledastih (ličnice) potezah, s katerimi je že tvoril osnovno barvno modeliranje, saj se izpod nekaterih potez kaže rumena osnova. Tako je, denimo, oblikoval gube na čelu in senčenje obrvi in oči. Nato je vzdolž nosu in vse do brade nanesel močnejšo rumeno barvo in poudaril spodnji obris obraza. S tanko rumeno potezo je poudaril tudi spodnjo linijo obrvi in oči. Na koncu je s tankimi vzporednimi temnorjavimi potezami naslikal brke in brado,  potegnil končne konture za oči in na rdečkasto osnovno barvo na laseh. Senčil je tudi vdolbino pod nosom in z vzporednimi črtami pod usti poudaril bradico. Enako barvno oblikovanje na oker osnovi in z belo barvo čez njo vidimo tudi na vratu, ki je poudarjen z dvema vzporednima horizontalnima gubama v rumeni in svetlorjavi barvi, od brade pa do ključnice pa je slikar potegnil še dve rumeni črti, ki se v smeri navzdol zbližujeta. Roke so ozke, elegantne in z dolgimi prsti. Slikar je s tanko potezo določil tudi dolge nohte, ki jih je poudaril še s kratko črtico pod spodnjim robom nohta. Tako roke kot noge so modelirane enako kot obraz, in sicer na svetlejši oker osnovi, čez katero je slikar modeliral z belimi nanosi, na koncu pa je dodal še intenzivne rumene poteze za senčenje, predvsem na robovih prstov. Pri nogah je sredinski del gležnjev pustil v svetlorumeni osnovni barvi (sl. 1). Natančnost pri slikanju kaže na roko kakovostnega slikarja.

________________________________________

[1] Ivo NEMEC, Poročilo naravoslovnih preiskav. 1: Kristus na prestolu, rotunda Carmina, Restavratorski center, Ljubljana, s. d. (tipkopis).