Z XRD tehniko sta bila analizirana vzorca ometa iz ladje in iz prezbiterija. Oba rezultata sta zelo podobna in razkrivata omet, v katerem prevladuje kremen, kalcita pa je precej manj. Omet vsebuje tudi nekaj dolomita, ki je lahko del tako veziva kot polnila, in glinencev. Gre torej za omet, kjer prevladuje polnilo, veziva, apna, pa je manj. Vseeno je v ometu prezbiterija vsebnost kalcita nekoliko višja, hkrati pa je manj kremena, kar bi lahko kazalo, da gre za deli iz različnih obdobij ali različnih delavnic. Prečni prerezi vzorcev prav tako razkrivajo omet, bogat s polnilom, kar vidimo predvsem na ometu iz ladje (sl. 1). Jasno vidimo visoko vsebnost raznobarvnih zrnc peska, in sicer od prosojnih do okrastih, rdečih in rjavih. Veliko zrnc je rahlo zaobljenih oblik; morda so uporabili rečni pesek. Pod ometom vidimo na vzorcu še belo plast; lahko gre za zgornji del arriccia ali pa so pred ometom nanesli plast beleža, da bi se omet bolje prijel stene. Vzorec iz prezbiterija (sl. 2) po drugi strani kaže več apna in prosojnega polnila (drobljeni apnenec, marmor ali kremen), kar pa je morda rezultat manjšega vzorca. Na enem od vzorcev, vzetih v ladji, se jasno vidi tudi apneni belež (sl. 1). Videti je, da so rdečo barvo zastave nanesli nanj, torej je bil omet suh že pred koncem poslikave oziroma malo apna v ometu ni imelo dovolj vezivne moči, zato so dodali še plast beleža.