Ladja, severna in južna stena, fragmenti

Omet je grob in zelo trd, morda je bil utrjevan med restavratorskimi posegi. Čezenj je nanesen apneni belež, kar potrjujejo tudi prečni prerezi odvzetih vzorcev (sl. 1–2). Omet je videti svetel, v njem prevladujejo oglata prosojna zrnca polnila (sl. 2), nekaj pa je tudi temnih zrnc peska (sl. 1). Z XRD tehniko smo analizirali vzorec ometa s severne in vzorec ometa z južne stene, in sicer da bi ugotovili, če oba fragmenta sodita k isti poslikavi. Oba vzorca kažeta prisotnost kremena, kalcita in dolomita ter nekaj glinencev. V vzorcu s severne stene prevladuje kremen kot polnilo, veziva pa je manj. Kot vezivo je lahko uporabljen tako kalcit kot dolomit, oba pa sta lahko tudi zdrobljena v polnilu (prosojna zrnca). V tem vzorcu je več dolomita kot kalcita. Nasprotno je v vzorcu z južne stene kremena izredno malo, ogromno pa je kalcita in dolomita, kjer slednji prav tako prevladuje. Omet na južni steni je na osnovi te analize videti drugačen kot na severni, kar vodi v sklep, da gre za dve različni poslikavi. Ne glede na relativno količino sestavin je treba poudariti, da so te v obeh vzorcih enake, predvsem je podobno sorazmerje med kalcitom in dolomitom. Dolomit v ometih srednjeveških stenskih poslikav srečamo relativno redko v primerjavi s kalcitom. Tako bi lahko kljub razlikam v količini sestavin na obeh stenah le šlo za isto poslikavo, kar bi lahko potrdile dodatne analize. Lahko pa gre za dve različni poslikavi, a material so dobili na isti lokaciji.

Prezbiterij, južna stena, fragment

Tudi v prezbiteriju vidimo, da je apneni belež nanesen na grob omet. Na prečnem prerezu vidimo le odpadli belež z rumeno barvno plastjo (sl. 3). XRD analiza odvzetega vzorca razkriva izredno visoko vsebnost dolomita, mnogo manj je kalcita, izredno nizka pa je vsebnost kremena. Prisotni so tudi glinenci. Gre torej za omet, narejen iz apna (kalcit in/ali dolomit) in drobljenega dolomita ali marmorja z malo kremena. Sestavine so enake kot na fragmentih poslikav obeh ladijskih sten, razmerje med njimi pa je precej drugačno od vzorcev, vzetih v ladji. Po nizki vsebnosti kremena je analizirani vzorec bližji vzorcu z južne ladijske stene. Poudarimo naj pomembno prisotnost dolomita kot redkejše sestavine v srednjeveških ometih na slovenskem ozemlju; dolomit se pojavlja tudi v ladji. Na osnovi rezultatov ne moremo ne potrditi ne zanikati, da gre v prezbiteriju za istočasno poslikavo kot v ladji. Lahko da so tako ladjo kot prezbiterij poslikali hkrati, lahko pa v različnih časovnih razmakih, le material so dobili na istem mestu. Zanimivo bi bilo raziskati morebitne bližnje lokacije dolomitnih kamnin.