Slikar je uporabil tanke plitke in komaj opazne vreznine za vzporedne barvne črte zgornje bordure. Enako je zarisal tudi svetniške nimbe, ki jih je oblikoval z dvojno vzporedno črto. Figure je zarisal z rožnato predrisbo, ki se dobro vidi predvsem na Marijinem obrazu (sl. 4). Poteze so hitre in odločne, kar lahko ocenimo na draperiji figure na levi. Barvne plasti so preslabo ohranjene, da bi lahko razločili morebitne podslikave; vsekakor jih prečni prerezi ne razkrivajo, opazne niso niti pod azuritom. Uporabljene so predvsem lokalne osnovne barve. Plasti so debele in se luščijo, kar jasno opazimo na Marijinem obrazu, kjer osnovna zelenkasta barvna plast (verdaccio?) jasno prekriva predrisbo, na njej pa so še ostanki rumenkastega inkarnata. Počrneli predeli oči in lic sovpadajo z morebitnimi belimi svetlobnimi nanosi (potemnjena svinčeva bela?). Debele barvne plasti čez predrisbo vidimo tudi na Jezusovih nogah. Obrazi so podolgovati in z visokimi polkrožnimi obrvmi. Marija ima raven dolg nos, ki se nadaljuje s črto iz obeh obrvi, medtem ko ima Jezus krajši in bolj krompirjast nos, začrtan – vsaj na predrisbi, ki se je ohranila – s črto, ki raste iz notranje obrvi (sl. 4). Roke z dolgimi prsti vsaj v osnovnih linijah delujejo elegantno, modelacija se ni ohranila, noge pa so precej okorne. Draperije so v osnovi začrtane z linijami za gube, na osnovi Jezusovih oblačil pa se da sklepati, da je slikar gube tudi modeliral s sencami in svetlobnimi nanosi. Končne konture je potegnil v široki rdečerjavi konturi.