1. faza (Trnovec)

Korpus » Podružnična cerkev sv. Jurija

Interaktivni izris poslikave

Umetnostnozgodovinska analiza

V notranjščini so na severni steni ladje ohranjeni fragmenti sv. Jurija v boju z zmajem; sv. Mihaela, ki tehta duše;[1] kraljična in fragment križa z razpeto figuro.[2]
Prizor s sv. Jurijem je umeščen pred enobarvno ozadje, ki se na višini prvotnega stropa zaključuje s pasom cikcakastega traku z izmenjujočo se belo in sivomodro barvo.[3] Na enak način, le nekoliko debelejše, je oblikovan trak v oranžnorjavem tonu, ki prizor zamejuje z leve strani. Sv. Jurij je naslikan na konju brez ohranjene glave in kopit, razpoznavna pa sta uzda in sedlo. Svetnik je oblečen v visokosrednjeveški verižni bojni oklep. Od njegove opreme najbolj izstopata nenavadna čelada s krajci in trikotni ščit pred svetnikovim telesom. Ščit je okrašen z enim velikim in s tremi manjšimi križi. Svetnik s sulico ubija zmaja, od katerega so se pod trupom konja ohranila le krila.[4] Na levi strani kompozicijo dopolnjuje visoko dvobarvno stilizirano drevo z navzdol obrnjenimi velikimi srčastimi listi.[5] Tla so nakazana z valovito črto in jih je mogoče dobro razločiti le v levem delu kompozicije pod naslikanim drevesom. V zgornjem desnem kotu poševno padajoči žarki izpostavljajo majhno figuro angela, ki blagoslavlja sv. Jurija in od katerega so se ohranili le roka, zgornji del oblačila in nimb.[6]

Desno od opisanega prizora je naslikana večja figura nadangela Mihaela, ki tehta duše. Nadangel je umeščen pred svetlo ozadje, ki se na zgornjem robu zaključuje z enako oblikovanim lomljenim trakom kot na prizoru s sv. Jurijem, le da je sivomodro barvo tu zamenjala oranžnorjava. Od figure nadangela sta ohranjena glava in obraz s široko odprtimi očmi, ornamentalno oblikovan svetniški sij, desnica, v kateri drži meč z rezilom, obrnjenim navzgor, celotno desno krilo in zgornji del levega krila. Ohranjen je tudi del tehnice s pogubljeno dušo, ki jo je angel prvotno držal v danes neohranjeni roki.[7] Duša je upodobljena kot doprsna podoba človeka z dvignjenima, v komolcih pokrčenima rokama, s široko odprtimi očmi in z majhnim nasmeškom. Košara tehtnice spodaj sloni na rjavkasti borduri, sestavljeni iz dveh pasov poševno umeščenih vejic, ki predstavljajo tla.
Pod sv. Mihaelom je naslikana ženska figura s krono, pri kateri gre najverjetneje za kraljično iz legende sv. Jurija.[8] Viden je le del ženske figure z iztegnjenim kazalcem desne roke. Njen obraz karakterizirajo velike mandljaste oči in lica, ki so tako kot pri sv. Mihaelu poudarjena z rdečima krogoma. Zgornji del njenega oblačila je v nasprotju s temnim krilom bele barve in ga dopolnjuje vzorec, ki ga sestavljajo puščice. Prizora z nadangelom in kraljično povezuje naslikana arhitektura v obliki stolpa z vzorcem šahovnice bele in sivomodre barve. Vrh strehe stolpa zaključuje križ.

Na vzhodnem delu severne stene ladje je fragment križa z razpeto figuro, ki je prvotno pripadal večji kompoziciji.[9] Viden je zgornji prečni del križa, ki je oblikovan iz drevesnega debla, iz katerega poganjajo manjše veje.[10]

Fragment upodobitve sv. Krištofa na zunanji južni steni ladje, ki bi lahko pripadal isti plasti poslikave,[11] danes ni več razpoznaven.

________________________________________

[1] HÖFLER 2004, p. 229. Reprodukciji prizora s sv. Jurijem in prizora s sv. Mihaelom sta objavljeni v besedilu Janeza Höflerja (HÖFLER 2004, pp. 228–229) in Nataše Podkrižnik (PODKRIŽNIK 2007 a, pp. 32–33), le reprodukcija sv. Jurija pa pri Francetu Steletu (STELE 1969, p. 60) in Oskarju Zoranu Zeliču (ZELIČ 2015, p. 121).
[2] PODKRIŽNIK 2007 a, p. 29.
[3] Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Informacijsko-dokumentacijski center za dediščino, Zapiski Marijana Zadnikarja, Trnovec nad Sevnico, s. p., dostopno na: https://situla.gov.si/SI_INDOK_ZAP_z002-1257.html (28. 1. 2022).
[4] Za opremo gl. LAZAR 2008, pp. 140–141; LAZAR 2021, p. 65; cf. HÖFLER 2004, p. 229.
[5] HÖFLER 2004, p. 229.
[6] PODKRIŽNIK 2007 a, p. 29, v figuri prepoznava nadangela Mihaela.
[7] PODKRIŽNIK 2007 a, p. 29.
[8] PODKRIŽNIK 2007 a, p. 29.
[9] PODKRIŽNIK 2007 a, p. 29.
[10] PODKRIŽNIK 2007 a, p. 29. Nataša Podkrižnik odpira možnost, da bi lahko šlo ali za prizor Jurijevega mučenja s krepeli ali ožiganja z baklami.
[11] Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Informacijsko-dokumentacijski center za dediščino, Zapiski Marijana Zadnikarja, Trnovec nad Sevnico, s. p., dostopno na: https://situla.gov.si/SI_INDOK_ZAP_z002-1257.html (28. 1. 2022).

Poslikave na notranji severni steni ladje so sicer restavrirane, vendar ohranjene le deloma. Razlog za to je predvsem sekundarno obokanje ladje, ki poslikave nekoliko zakriva v zgornji polovici, novejše okno pa je uničilo del prizora s sv. Mihaelom in kraljično na gledalčevi desni. Podoba sv. Krištofa, ki jo je Marijan Zadnikar leta 1956 omenjal kot fragment,[1] danes ni več vidna.

________________________________________

[1] Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Informacijsko-dokumentacijski center za dediščino, Zapiski Marijana Zadnikarja, Trnovec nad Sevnico, s. p., dostopno na: https://situla.gov.si/SI_INDOK_ZAP_z002-1257.html (28. 1. 2022).

Figure severne ladijske stene so naslikane poljudno in v slogu, značilnem za čas romanike.[1] Oblikovane so ploskovito, brez senčenja in z močnimi temnimi konturami. Naslikane so s poudarjenimi mandljastimi očmi, polkrožnimi obrvmi, z zardelimi lici v obliki kroga in usti, ki jih tvori zgolj majhna navzgor ukrivljena črta. Vključene so tudi močno stilizirane in dekorativne oblike, ki se kažejo v oblikovanju drevesa, okrasja na konju, nimbov in kril.[2] Prizori so postavljeni pred enobarvna brezprostorja svetle barve, ki so zamejena s pasovi cikcakastih trakov.[3] Oblikovanje tal se med prizori nekoliko razlikuje, saj so tla na prizoru s sv. Jurijem naslikana kot valovita površina, na prizoru s sv. Mihaelom pa kot ravna bordura, ki jo krasijo naslikane vejice. Krajina je na prizoru s sv. Jurijem nakazana z večjim stiliziranim drevesom, na prizoru s kraljično pa je naslikana arhitektura v obliki stolpa. Barve, ki prevladujejo, so rjava, rjavooranžna, oker, modrosiva in bela.

________________________________________

[1] HÖFLER 2004, p. 229.
[2] HÖFLER 2004, p. 229.
[3] PODKRIŽNIK 2007 a, p. 30.

Poslikave so nastale okoli leta 1300.[1]

________________________________________

[1] HÖFLER 2004, pp. 229, 264. V uvodni razpravi citirane knjige avtor navaja, da trnovska poslikava kaže slog 13. stoletja, a da točne datacije ni mogoče določiti, gl. HÖFLER 2004, pp. 8–9; cf. PODKRIŽNIK 2007 a, p. 29.

Ni znano.

Motiv boja sv. Jurija z zmajem je največkrat upodobljeni prizor iz svetnikove legende. Simbolni pomen samostojnih podob sv. Jurija in nadangela Mihaela je zmaga dobrega nad zlim, ki se lahko razume tudi kot zmaga krščanstva nad poganstvom.[1] Interpretacijo trnovskih stenskih poslikav kot upodobitev zmage krščanstva nad poganstvom je Nataša Podkrižnik povezala z bližino arheološkega najdišča Ajdovski gradec,[2] kjer je bilo v 5. ali 6. stoletju zgodnjekrščansko središče s tremi cerkvami in krstilnico.

Za fragment križa in razpete figure je Nataša Podkrižnik postavila hipotezo, da bi lahko šlo za katerega od prizorov iz legende sv. Jurija, denimo za del prizora Jurijevega mučenja s krepeli ali ožiganja z baklami.[3]

________________________________________

[1] Cf. PODKRIŽNIK 2007 a, p. 29.
[2] PODKRIŽNIK 2007 a, p. 29.
[3] PODKRIŽNIK 2007 a, p. 29.

Tehnična analiza

Pigmenti: apnena bela, rumena zemlja, rdeča zemlja, umbra, ogljikova črna, kostna črna, svinčev pigment (?)

Analitične tehnike: OM, raman, XRD, XRF

Omet je zelo svetel, narejen iz apna, ki deluje kot vezivo, in polnila iz svetlih oglatih zrnc (sl. 1a­–b). XRD analiza razkriva omet, narejen iz velike količine dolomita in kalcita z nizko vsebnostjo kremena in glinencev. Gre torej za kakovosten omet, narejen iz apna in drobljenega apnenca ali marmorja. Takšen omet je bil izredno primeren za slikanje na sveže, zato preseneča, da so ga prekrili s plastjo beleža, ki jo najdemo na vseh odvzetih vzorcih (sl. 1a–b).

Poslikava že na pogled razkriva naravne, zemeljske tone, med katerimi prevladujejo rumena, rdeča in rjava barva. Z XRF analizo smo identificirali apneno belo (kalcij), rumeno in rdečo zemljo (visoki vrhovi železa v vzorcih rumene in rdeče barve) (sl. 1) ter umbro (mangan, železo), z ramansko analizo pa smo v sivomodrem ozadju prepoznali uporabo ogljikove in kostne črne (sl. 2), ni pa azurita. Zanimiva je kombinacija dveh črnih pigmentov za sivkasto moder odtenek ozadja. Možna je minimalna uporaba nekega svinčevega pigmenta, a za dokončno potrditev kemične analize niso dovolj jasne. Vezivo je apno iz apnenega beleža, pigmente pa so morali natreti tudi z apnenim mlekom. Za končne konture so morda uporabili tudi organsko vezivo.

Poslikava je narejena v apneni tehniki, saj so vsi barvni nanosi narejeni na plast beleža.

Gre za preprosto, ljudsko poslikavo brez barvne modelacije; vse je določeno z debelo temno konturo, tako omejene površine pa so zapolnjene z osnovnimi barvnimi nanosi, izvedenimi s širokimi čopiči. Veliko je tudi retuš; pozornost je potrebna predvsem pri interpretaciji kontur. Že s prostim očesom vidimo rdečo predrisbo, narejeno s približno pol centimetra debelim čopičem in z odločno potezo. Ponekod se je čez predrisbo ohranila končna črna kontura, kot lahko vidimo, denimo, na zadnji nogi konja sv. Jurija (sl. 3). Vreznin in vtiskov ni, okrogli nimb sv. Mihaela je le zarisan in ob robu okrašen z belimi pikicami, ki predstavljajo perlice; te krasijo tudi svetnikov rokav. Prav tako ni podslikav, govorimo lahko le o osnovnih barvnih nanosih. Anonimni slikar je zanj značilne obraze zasnoval v ovalni obliki in z izrazito velikimi ter širokimi mandljastimi očmi, zarisanimi z debelo temnorjavo konturo. Velike so tudi sredinsko postavljene rjave šarenice (sl. 4a). Videti je, da je zgornjo veko še dodatno poudaril s široko črno konturo, ki pa jo vidimo samo še na figuri v košarici tehtnice (sl. 4b). Nad očmi so z enako debelo in temno konturo začrtane obrvi, ki v loku sledijo zgornji liniji oči, iz notranje obrvi pa raste dolg raven nos, ki se nekoliko špičasto zaključi, predno se obrne proti nakazani nosnici. Usta je slikar oblikoval z osnovno ravno, a nekoliko navzgor zavihano rjavo črto, ki tvori rahel nasmeh, z rdečo barvo pa je oblikoval mesnata usta s polkrožno spodnjo in srčasto zgornjo ustnico. Lica je poudaril s preprostimi rdečimi krogi, bradico pa je na obrazih, ki so naslikani v tričetrtinskem profilu, zarisal z majhnim sredinsko postavljenim krogom (sl. 4a), na obrazu sv. Mihaela, ki se je edini ohranil v frontalni postavitvi, pa je brado začrtal s kratko ravno črto, nos pa je oblikoval kot triperesno deteljico sredi obraza in brez črtne povezave z obrvmi. Čela so poudarjena z eno ali dvema vodoravnima gubama. Roke so zarisane le s konturo, značilni so debeli vzporedni prsti. Inkarnat je tople bele barve brez barvne modelacije. Tudi oblačila so oblikovana preprosto. Ohranjen je oklep sv. Jurija, naslikan v osnovni oker barvi in s široko mrežasto dekoracijo, narejeno z vzporednimi in pravokotnimi debelimi rdečerjavimi črtami, s katerimi je slikar poskušal upodobiti viteško mrežasto železno srajco. Delno sta ohranjeni še oblačili kraljične in sv. Mihaela, ki sta prav tako le zapolnjeni z rdečo in belo barvo. Tudi vsi okrasi so narejeni na osnovi potez čopiča (črte, puščice, pike); modelacije ni. Tudi konju, ki je naslikan v osnovni rdeči barvi, je slikar kot okras dodal le bele majhne kroge in mrežasto oblikovano sedlo. Z debelo črto je slikar naslikal tudi arhitekturo, cikcakaste bordure okoli prizorov, vitice/drevo ob sv. Juriju ter zmajeva in angelska krila.

Vsebinske in izvedbene posebnosti

Gre za eno izmed najstarejših in enkratnih stenskih poslikav na Slovenskem, ki po načinu slikanja kaže poljudne poteze t. i. viteške romanike.[1] Figura trnovskega sv. Jurija je tudi najstarejša upodobitev tega svetnika v boju z zmajem na Štajerskem[2] in edina upodobitev visokosrednjeveškega viteza v slovenskem prostoru.[3]

________________________________________

[1] HÖFLER 2004, p. 229.
[2] STELE 1969, pp. 89–90; PODKRIŽNIK 2007 a, p. 28; ZELIČ 2015, p. 120.
[3] HÖFLER 2004, p. 229.

Galerija

Virtualni 360° pogled

Trnovec, Podružnična cerkev sv. Jurija, 1. faza (Trnovec), 2024 (nazadnje posodobljeno 5. 12. 2024). Corpus picturarum muralium medii aevi, https://corpuspicturarum.zrc-sazu.si/poslikava/1-faza-cerkev-sv-jurija-trnovec/ (24. 5. 2025).

Piškotki in nastavitve zasebnosti

Licence