Na poslikavi vidimo številne vreznine in vtiske, ki so jih naredili v še svež omet. S tankimi, a globokimi vrezninami so začrtani vsi nimbi in obrisi glav. Na stenah so nimbi Jezusa in Marije okrašeni z globokimi in žarkasto razporejenimi širokimi vtiski, le Dete na prizoru Jezusovega rojstva ter Sveta trojica na podločju vzhodne stene imajo v nimbih še štiriliste, okrašene z vzporedno vtisnjenimi žarki. Tudi angeli na oboku imajo vrezane nimbe, a le tisti, naslikani na belem ozadju, imajo tudi žarkasto razporejene tanke vtiske, medtem ko tisti na rdeči osnovi nimajo nobenih vtiskov, kar bi lahko kazalo na delo pomočnika. Na oboku so vrezani tudi simboli Kristusovega pasijona in fanfare ter nekateri glasbeni inštrumenti, morda pa tudi razmejitve med posameznimi barvnimi pasovi. Za nimbe so uporabili šestilo, z njim pa so potegnili tudi osnovno obliko arhitekture, saj pod barvnimi nanosi še dobro razločimo vrezane polkroge (sl. 6). Ker je velik del barvnih plasti odpadel, izstopa močna rdeča linija, s katero so zarisane figure. Lahko bi šlo za predrisbo, a na nekaterih mestih (Marija, Sveta trojica) bi bila pripravljalna risba lahko narejena tudi v rumeni, rdeča pa je pravzaprav končna kontura (sl. 7). Morda gre tudi za restavratorsko preslikavo kontur, saj bi izvirne, narejene kot zaključno delo al secco, verjetno odpadle. Možno pa je tudi, da bi za predrisbo kombinirali tako rdečo kot rumeno barvo. Tudi odvzeti vzorci ne posvetijo luči na to dilemo; rdeča kontura obraza sv. Jožefa, kjer bi lahko šlo tako za predrisbo kot za končno konturo, je nanesena neposredno na belež, pod njo pa ne vidimo druge barvne plasti; lahko je tudi odpadla z obdelanega vzorca. Morda so pripravljalno risbo najprej naslikali na omet (v rumeni?), potem pa čezenj nanesli belež in potegnili rdečo risbo. Podslikav ni videti, razen če je bilo rdeče ozadje na oboku z angeli, ki nosijo simbole Kristusovega pasijona, nekoč modro in gre za t. i. morello, rdečo podslikavo pod azuritom. Barve so nanesli neposredno na omet ali belež, kot lahko vidimo na prečnih prerezih vzorcev (sl. 1–5). Slikar je uporabil predvsem lokalne barve, na osnovi katerih je potem modeliral. Pogosto je uporabil kar rumeni oker (lasje, hlev, arhitektura), na to osnovo pa je potem nanašal temnejše barve. Večina obrazov se ni ohranila; ponekod še slutimo obrazne poteze, na nekaterih figurah pa so, presenetljivo, še zelo jasne (kasnejše retuše?). Angelske glave na oboku in Jezusova glava delujejo nekoliko bolj okroglo, glave ostalih figur pa so podolgovate ter z visokimi čeli in nekoliko zoženo brado. Oči so velike, nekoliko mandljaste oblike, s tanjšo črto sta zarisani ozki veki, in sicer tako spodnja kot zgornja, z enako močno kot obris očesa pa je potegnjena močno polkrožna obrv, ki se v notranjem kotičku sreča z očesom, stik pa je poudarjen še z rdečim senčenjem. Iz notranje obrvi raste kratek, a lepo oblikovan nos, ki se zaključi z valovito linijo nosnice. Čez čelo teče vodoravna guba, kar je očitno ena od značilnosti tega slikarja, kar velja tudi za tri vzporedne gube na zadnjem delu vratu (sl. 6–7). Usta so oblikovana okoli močne sredinske črte, ki se v kotičkih rahlo zavije navzgor, trikotniško poudarjeni kotički pa ustvarjajo nasmeh. S kratko tanko črto je zarisana srčasta zgornja ustnica, spodnja kratka črta pa loči spodnjo ustnico od brade. Ušesa, ki spominjajo na krhlje, so oblikovana precej shematično. Roke so prevelike za telo, a z ozkimi in dolgimi elegantnimi prsti. Angelski obrazi se niso ohranili, Bog Oče pa je edini naslikan en face. Pod visokim čelom strmo gleda na vernike z velikimi očmi, nad katerimi je slikar oblikoval močne goste obrvi. Črta nosnega grebena, če je bila, se ni ohranila, nosna konica je ozka, nosnici pa sta elegantno začrtani. Pod nosom se za brki in brado skrivajo mesnate ustnice. Obraz se razširi z ličnicami, ki se nadaljujejo v rahlo štrleča ušesa. Barvna modelacija inkarnata se je ohranila redkokje, še najbolje jo vidimo na spečem sv. Jožefu. Prečni prerez vzorca je razkril, da vsaj tu gre za debele barvne nanose, narejene na belež. Osnovna barva inkarnata je rumena, sence so vzdolž kontur potegnjene s širokim čopičem v rožnati barvi, obliko pa obroblja rdeča (končna?) kontura. Preseneča spretnost, s katero je slikar oblikoval vola v hlevu; uporabil je enako rdečo in rožnato barvo, kot ju srečamo na inkarnatih, ni pa rumene. Žival je modeliral kar s širokim čopičem intenzivne rožnate barve in jo definiral z ožjo rdečo konturo. Barva z draperij je v glavnem odpadla. Na nekaterih figurah so ohranjene le široke poteze čopiča, s katerimi je slikar oblikoval gube (sl. 6–7), na oboku pa so ohranjeni ploskoviti počrneli deli oblačil in celotnih angelskih tunik. Počrneli so tudi nimbi, ki so bili najverjetneje živo rumene barve (masikot). Barvno oblikovanje še najbolje vidimo na Marijinih laseh, kjer je slikar z debelim čopičem nanesel osnovno oker barvo, potem pa z vedno tanjšim čopičem in temnejšo rdečerjavo barvo oblikoval pramene. Očitno je znal dobro kombinirati debele in tanke čopiče, ne vemo pa, ali je kje dosegel fino prehajanje svetlobnih in senčnih nanosov.