Tehnična analiza

Pigmenti: apnena bela (kalcit), rumena zemlja, rdeča zemlja (hematit), organska črna, cinober, svinčeva bela ali rdeča (degradacija v plattnerit)

Analitične tehnike: OM, raman, XRD

Omet je narejen iz apna in peska. Že s prostim očesom je videti zelo temen, siv. Je zelo prhel in se hitro drobi. Prečni prerezi prav tako razkrivajo omet, zasičen s peskom različne granulacije in različnih barv. Kemična analiza s tehniko XRD potrjuje prhlost ometa, ki je narejen z manjšo količino veziva (kalcit, delno morda dolomit), medtem ko je bogat s polnilom (dolomit, kremen), poleg tega vsebuje precej glinencev (feldspar, kaolinit, ilit/muskovit), kar kaže na slabše opran pesek. Omet z ostenja oken na južni steni je na oko videti svetlejši, analiza s tehniko XRD pa je odkrila višjo vsebnost dolomita in manj kremena kot v ometu s severne stene. Na obeh stenah pod barvnimi plastmi opazimo široke poteze belega barvnega nanosa. Najbolje ga razločimo na notranji steni slavoloka, na primer na levi strani na spodnji figuri pa tudi na obrazu figure na južni steni prezbiterija med obema oknoma. Tudi na vseh vzorcih je med ometom in barvno plastjo tanka bela plast, ki potrjuje uporabo beleža (sl. 1–2). Po drugi strani je rdeča barva tik nad vrati v zakristijo naslikana na dve plasti ometa in plast beleža; spodnji omet je bolj grob, zgornji drobnejši in tudi plast je tanjša, kar se dobro vidi pod UV svetlobo (sl. 3). Ta del poslikave lahko torej razlikujemo od ostale poslikave na severni steni in je po vsej verjetnosti kasnejša.

Poslikave so narejene večinoma z naravnimi, anorganskimi pigmenti, zemljo in minerali, ramanska analiza pa je odkrila tudi prisotnost nekega svinčevega pigmenta. Slikarjevo paleto sestavljajo: apnena bela (kalcit), rumena in rdeča (hematit) zemlja (sl. 1–2) ter neki neidentificirani organski črni pigment. Slikar je za nekatere draperije svetnikov izbral cinober in svinčev pigment, ki je potemnel zaradi degradacije v plattnerit; izvorno bi lahko uporabil svinčevo belo ali svinčevo rdečo (minij). Na uporabo svinčevih pigmentov kažejo nekateri potemnjeni deli poslikave, na primer draperija figure v prvem okenskem ostenju južne ladje. Vezivo je anorgansko, apneno. Za debelejše barvne plasti so morda dodali katero od organskih veziv.

Jasna plast beleža pod barvnimi plastmi na vseh odvzetih vzorcih kaže, da gre za apneno tehniko. Barvne plasti so nanesli neposredno na svež belež, kar se jasno razloči na prečnih prerezih (sl. 1–3). Barvne plasti so na vseh vzorcih tanke, debelejšo najdemo le na vzorcu draperije figure v ostenju (sl. 3).

Poslikava je slabo ohranjena in slikarski postopek je težko razbrati. Na severni steni so opazne tanke vodoravne in vzporedne vreznine; morda gre za razdelitev polj za figure ali pa so vreznine morda posledica snemanja zgornjih plasti v okviru zgodnejših restavratorskih del (sl. 4). Glede na to, da gre za poslikavo v apneni tehniki, vreznin tudi ni pričakovati, saj je bil omet po vsej verjetnosti suh že pred nanosom beleža. Na notranji steni slavoloka na draperiji svetnice v vrhnjem pasu severne strani razberemo rdeče linije draperije pod končno črno konturo, kar kaže na morebitno uporabo rdeče predrisbe (sl. 5). Tanko, rahlo polkrožno rdečo črto najdemo tudi na fragmentu figure na južni steni med slavolokom in oknom (sl. 6). Na vsej poslikavi so ohranjene večinoma le osnovne barvne površine, nanesene v širokih potezah čopiča, o podslikavah ne moremo govoriti. Prav tako je odpadla večina modelacije in nikjer ni finih tonskih prehodov. Figure so upodobljene v polprofilu, z okroglimi  obrazi in visokimi čeli. Le na spodnji figuri na severni strani loka slavoloka so se ohranile linije obraza. Razberemo lahko še s tanko črno linijo zarisane polkrožne obrvi, notranja se nadaljuje v prifrknjen nos. Oči so velike s črnimi zenicami (sl. 7). Figure na slavoloku in na severni steni so zaključene z rdečerjavo široko konturo, s čimer se razlikujejo od figur v ostenju, zaključenih s široko sivo konturo (sl. 8). Barvne plasti v ostenjih so tudi močnejše in bolje ohranjene. To kaže vsaj na drugo roko, morda znotraj iste delavnice.

Galerija

Virtualni 360° pogled

Poljana, Podružnična cerkev sv. Janeza Krstnika, 1. faza (Poljana), 2024 (nazadnje posodobljeno 25. 11. 2024). Corpus picturarum muralium medii aevi, https://corpuspicturarum.zrc-sazu.si/poslikava/1-faza-cerkev-sv-janeza-krstnika-poljana/ (9. 7. 2025).