Menu
Cerkev Marijinega oznanjenja v Crngrobu ima ohranjene slogovno raznovrstne srednjeveške poslikave, med katerimi so bile nekatere naslikane že do okoli leta 1380. Gre za najstarejše plasti v cerkvi, ki pa jih najdemo na različnih delih cerkve in niso iz istega časovnega obdobja. Najstarejšo ohranjeno plast poslikave predstavlja fragment prizora Križanja na vzhodni steni severne stranske ladje, ki ga delno prekrivajo ostanki prizora Marijinega kronanja in je v literaturi različno datiran.[1] Najpogosteje preberemo, da je starejši od prizora Marijinega kronanja, pri Francetu Steletu in Tanji Zimmermann pa najdemo oceno, da sta deli nastali v istem časovnem obdobju.[2] Prizor Križanja posredno dokazuje, da je cerkev takrat imela vzhodni zaključek oziroma prezbiterij.[3] Gre za petfiguralno Križanje, od katerega so se ohranile le tri podobe.[4] Kristus je naslikan na nizkem križu, z glavo, nagnjeno vstran, z iztegnjenimi rokami, razprtimi očmi in odprtimi usti ter globoko usločenim telesom.[5] Na njegovi desni sta naslikani dve ženski figuri, Marija in neidentificirana oseba,[6] na njegovi levi pa je prizor popolnoma uničen.[7]
________________________________________
[1] STELE 1935, p. 41; VEIDER 1936, pp. 6–7; STELE 1938, p. 95; STELE 1962, p. 17; STELE 1972, p. 52; HÖFLER 1996, pp. 87–88; ZIMMERMANN 1996, pp. 59–60; KOMAN 2000, pp. 28–29; KRIŽNAR 2006, p. 137.
[2] STELE 1938, p. 95, navaja, da je bilo Križanje naslikano čez prizor Marijinega kronanja. V mlajši literaturi se ta zapis ne pojavlja, marveč preberemo, da je Marijino kronanje naslikano čez prizor Križanja (npr. HÖFLER 1996, p. 87).
[3] CERKOVNIK 2013, p. 119.
[4] HÖFLER 1996, p. 87.
[5] HÖFLER 1996, p. 87; ZIMMERMANN 1996, pp. 59–60; KOMAN 2000, p. 28.
[6] HÖFLER 1996, p. 87; KOMAN 2000, p. 28.
[7] HÖFLER 1996, p. 87. VEIDER 1936, pp. 6–7, navaja, da so na Kristusovi desni, torej na gledalčevi levi strani, še »tri osebe z lepimi obrazi«, medtem ko je bila desna stran prizora takrat že uničena. HÖFLER 1996, p. 87, ob Kristusu na gledalčevi levi razbira zgolj dve figuri. KRIŽNAR 2006, p. 137, navaja, da so se na gledalčevi levi strani ob Kristusu na sredini ohranile še tri figure.
Prizor Križanja je uničen desno od križanega.
Prizor Križanja sodi na prehod iz zobčastega v linearni slog ob koncu 13. stoletja.[1] Ohranjene figure odlikuje eleganca vitkih teles, ki so nekoliko nagnjena nazaj, kar je opazno kljub plaščem, v katere so odete.[2] Kristus je naslikan kot suh, ima dolge roke in noge ter ugreznjen prsni koš.[3]
________________________________________
[1] HÖFLER 1996, p. 87; KOMAN 1998, p. 128; KRIŽNAR 2006, p. 137.
[2] KRIŽNAR 2006, p. 137.
[3] KRIŽNAR 2006, p. 137.
Neznano.
Pigmenti: apnena bela, rumena in rdeča zemlja, ogljeva črna, svinčev pigment (svinčeva bela?)
Analitične tehnike: SEM-EDX
Ni vzetih vzorcev ometa, a pri natančnem pregledu in situ se vidi, da je izredno trden, nanesen verjetno le v eni plasti, kar je za ta čas značilno.
Na poslikavi so uporabljene rumena, rdeča, vijolična, zelena in modra barva, odvzet pa je bil samo vzorec vijolične z draperije svetnice v skrajnem levem kotu prizora (sl. 1). Rezultati analize so pokazali, da je vijolični pigment zemeljskega izvora (prisotnost Fe, Si, Mg, Al), torej gre za žgano rdečo zemljo. Visoka prisotnost kalcijevega karbonata razkriva, da je moral slikar barvo nanesti na še svež omet, torej je apno iz ometa služilo kot vezivo. Nenavadna je prisotnost svinca, kar kaže na možnost uporabe nekega svinčevega pigmenta; morda je slikar zemeljski pigment mešal s svinčevo belo, morda pa je rdeči dodal minij, kar je manj verjetno. Svinčev pigment je morda posledica restavratorskih retuš pred koncem 19. stoletja, ko so večinoma nehali uporabljati svinčeve pigmente zaradi njihove strupenosti. Modra barva je videti nanesena neposredno na omet; verjetno gre za mešano barvo, narejeno iz črne (oglje), bele (apnena bela) in rdeče (rdeči oker), kar srečamo tudi na drugih delih te delavnice. Ostali pigmenti (rumena, rdeča, zelena) so glede na ton zemeljskega, anorganskega izvora.
Poslikava je v predrisbi, lokalnih tonih in podslikavi narejena na svež omet, zato je ta barvna plast tudi dobro ohranjena. Tudi vreznine (Kristusov nimb) dokazujejo, da je slikar delal na svežo slikarsko osnovo, poslikavo pa je verjetno dokončal na suho, na kar kažejo nekateri ostanki barv, ki se luščijo s podlage.
V skladu z zgodnjim časom poslikave sinopije še ni. Pripravljalna risba na glajencu je narejena s temnordečo barvo neposredno na svež omet, saj je izredno obstojna. Vidimo jo tako na obrazih in shematično zarisanih laseh kot na linijah zalomljenih gub draperij. Še v svež omet je umetnik z zelo tanko linijo vrezal Kristusov nimb in meje bordure, vtiskov pa ni. Modelacija je narejena na osnovi lokalnih tonov v rumeni, zeleni in rdeči barvi, ki so zamejene s predrisbo. Slikar je očitno vse večje površine nanesel na svež omet, saj so zelo obstojne in se dobro držijo podlage. Pri plaščih svetnic levo od Križanega lahko govorimo o podslikavi, saj je očitno čez osnovno svetlordečo barvo nanesel temnejšo vijolično in tej s tem povečal intenzivnost (sl. 1). Barvna modelacija se tako na draperijah kot na obrazih večinoma ni ohranila, verjetno pa je slikar na lokalne tone nanesel barve al secco, zato so večinoma odpadle. Za obarvanje večjih barvnih ploskev je slikar uporabljal širše čopiče, nato pa je gube nanesel v eni potezi, prav tako s čopičem širšega profila, kar lahko razločimo na redkih mestih z ohranjeno zgornjo plastjo modelacije.
Crngrob, Podružnična cerkev Marijinega oznanjenja, 1. faza (Crngrob), 2024 (nazadnje posodobljeno 2. 9. 2024). Corpus picturarum muralium medii aevi, https://corpuspicturarum.zrc-sazu.si/poslikava/1-faza-cerkev-marijinega-oznanjenja-crngrob/ (11. 9. 2026).
Pravni pogoji uporabe
© 2026 ZRC SAZU UIFS, Corpus picturarum muralium medii aevi
ZRC SAZU
Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta
Novi trg 2
1000 Ljubljana
Spodaj seznam podrobno opisuje piškotke, ki se uporabljajo na našem spletnem mestu.
| Piškotek | Vrsta | Trajanje | Opis |
|---|---|---|---|
| _ga | Ne-nujen | 2 leti | Ta piškotek namesti Google Analytics. Piškotek se uporablja za izračun podatkov o obiskovalcih, sejah, kampanjah in spremljanje uporabe spletnega mesta za poročilo o analitiki spletnega mesta. Piškotki anonimno shranjujejo informacije in dodelijo naključno ustvarjeno številko za prepoznavanje edinstvenih obiskovalcev. |
| _gat | Ne-nujen | 1 minuto | Google s tem piškotkom razlikuje uporabnike. |
| _gid | Ne-nujen | 1 dan | Ta piškotek namesti Google Analytics. Piškotek se uporablja za shranjevanje informacij o tem, kako obiskovalci uporabljajo spletno mesto, in pomaga pri ustvarjanju analitičnega poročila o tem, kako deluje spletno mesto. Zbrani podatki, vključno s številom obiskovalcev, virom, od kod prihajajo, in strani so se anonimno prikazali. |
| cookielawinfo-checkbox-necessary | Nujen | 1 leto | Ta piškotek nastavi vtičnik GDPR Cookie Consent. Piškotki se uporabljajo za shranjevanje soglasja uporabnika za piškotke v kategoriji "Nujno". |
| cookielawinfo-checkbox-non-necessary | Nujen | 1 leto | Ta piškotek nastavi vtičnik GDPR Cookie Consent. Piškotki se uporabljajo za shranjevanje soglasja uporabnika za piškotke v kategoriji "Ne-nujno". |
| CookieLawInfoConsent | Nujen | 1 year | Piškotek se uporablja za shranjevanje povzetka privolitve za uporabo piškotkov. Ne hrani nobenih osebnih podatkov. |
| PHPSESSID | Nujen | Seja | Piškote hrani podatke o uporabnikovi seji in uporabnikom omogoča, da se njihovi vnosi hranijo med časom obiska spletne strani. |
| pll_language | Nujen | 1 leto | S tem piškotkom si zapomnimo izbiro uporabnika glede jezika. |
| show_preloader_once | Nujen | Seja | S tem piškotkom si zapomnimo uporabnikov prvi obisk. |
| viewed_cookie_policy | Nujen | 1 leto | Piškotek se uporablja za shranjevanje, ali ste se strinjali z uporabo piškotkov ali ne. Ne hrani nobenih osebnih podatkov. |
