Lok slavoloka

Gre za več plasti poslikav, ki pa niso povsod jasne zaradi poškodb in zbledelosti. Na južni strani loka slavoloka ponekod razločimo tri plasti, kar se najbolje vidi na območju srednje figure. Na tem sredinskem pasu smo po en vzorec odvzeli z vseh treh plasti, enega pa s spodnje figure, da bi ugotovili, h kateri plasti sodi. Poleg tega smo vzorec vzeli tudi s spodnje (ali morda srednje) plasti severne strani loka, da bi poskusili bolje identificirati te plasti. Že na otip in pri odvzemu vzorcev kažejo omenjene tri plasti različno trdnost ometa. Najbolj prhel omet je na najstarejši plasti (vzorec VMD 7); je precej tanek in neraven, kot da sledi zidu iz kamna. Zelo drobljiv je tudi omet sredinske plasti (VMD 8); pred nanosom nove poslikave so ga močno nakljuvali. Prečni prerezi vzorcev potrjujejo, da so vsi ometi narejeni iz apna in peska različne granulacije in različnih barv zrnc. Podobnosti razberemo med ometom na severni steni (VMD 2, sl. 1), ometom na spodnji figuri južne stene (VMD 1, sl. 2) in na srednji plasti srednjega pasu (VMD 8, sl. 3). Vsi trije kažejo oranžkast ton, pesek pa je temnih, oranžnih in prosojnih zrnc. Analiza z difrakcijo rentgenskih žarkov (XRD) razkriva omet, sestavljen iz visoke količine polnila (kremen) in le malo veziva (kalcit), zato se omet tako drobi. Hkrati vsebuje tudi nekaj feldsparov in muskovita, torej nečistoč, ki tudi vplivajo na kakovost ometa. Grafa obeh teh plasti sta zelo podobna, kar lahko kaže na delo iste delavnice v krajšem časovnem razmiku. Vrhnji omet (VMD 9), na katerem je naslikana počrnjena figura, ima od tri do pet milimetrov debeline in je najbolj trden, morda je utrjevan. Prečni prerez vzorca (sl. 4a–4b) odkriva oranžkast omet z oranžnimi zrnci polnila, podoben  ometoma na starejših dveh plasteh (VMD 7, 8), toda njegova kemična sestava je drugačna; sicer ima prav tako  visoko vsebnost kremena in še manj kalcita, torej malo veziva, hkrati pa vsebuje tudi precej nečistoč, kot so feldsparji in muskovit, kar kaže na slabo opran pesek in na omet slabše kakovosti. Po sestavi je podoben ometu pod klečečo figuro na notranji strani slavoloka (VMD 4a); morda gre za isto plast poslikave. Na spodnji plasti iste, torej južne strani loka slavoloka je omet prav tako trden, na nasprotni, severni strani loka slavoloka pa je zelo prhel (VMD 2), zato sklepamo, da mora biti slednji sočasen s prvo ali drugo slikarsko plastjo na južni strani (VMD 7, 8), prvi pa s tretjo. V vseh primerih gre najverjetneje za lokalno pridobljeni pesek, ki so ga uporabili pri poslikavah različnih obdobij. Na severni strani notranjega loka slavoloka še vidimo dnevnice, ki so jih nanesli za vsako figuro posebej.

Notranja slavoločna stena, prezbiterij

Na slavoločni steni razberemo dve plasti poslikave, saj je klečeča (donatorska?) figura narejena na zgornjo plast ometa; morda so jo dodali kasneje, a sodi še v isti sklop poslikav. Na stenah prezbiterija zaradi fragmentarnosti poslikave ni povsod jasno, ali gre za dve ali celo več plasti in kako si sledijo, razen v ostenju okna, kjer gre rombasta dekoracija čez figuro svetnice. Vzorce smo odvzeli le na notranji slavoločni steni, saj so na ostenjih in stropu prezbiterija poslikave previsoko. Že s prostim očesom vidimo, da je omet povsod narejen iz apna in peska kot na loku slavoloka. Analiza vzorca, odvzetega z brade klečeče figure v kotu severnega dela notranje slavoločne stene z difrakcijo rentgenskih žarkov XRD (VMD 4a, sl. 8), potrjuje sestavo iz apna in peska (predvsem kremen), je pa vsebnost polnila mnogo višja, kar pripomore k prhlosti ometa. Prisotnost feldsparjev in muskovita kaže na slabo opran pesek, kar tudi vpliva na kakovost in obstojnost ometa. Analiza tega ometa z difrakcijo rentgenskih žarkov XRD kaže skoraj identičen graf z ometom z najmlajše, zgornje plasti na loku slavoloka (VMD 9), kar potrjujejo tudi prečni prerezi (sl. 4a), tako da rezultati analiz ometov kažejo na istočasno poslikavo. Po drugi strani so ostali trije vzorci, odvzeti s spodnje bordure Kristusovega rojstva (sl. 9) in z draperije angela na Oznanjenju (sl. 10), drugačni od tega in od vseh z loka slavoloka, saj vidimo v njem podolgovata sivkasta zrnca polnila, ki jih v drugih ometih na tej lokaciji ni, hkrati pa se med ometom in barvno plastjo kaže še tanka plast ometa ali beleža. Belež smo sicer našli tudi na spodnji (ali srednji) plasti severne strani loka slavoloka (sl. 1), a na vzorcu je videti bel, medtem ko je na vzorcih iz prezbiterja prosojen, tako da ne gre za isto plast. Omet je bil očitno že suh pred nanosom te tanke plasti, saj na površini dobro vidimo že narejeno apneno skorjico. Analiza vzorcev prav tako razkriva omet iz apna in peska, v katerem prevladuje polnilo (kremen), apna je precej manj, hkrati pa je vsebnost feldsparjev in muskovita precej nižja kot na vzorcih s klečeče figure (VMD 4a) ali s figure na zgornji  plasti loka slavoloka (VMD 9). Grafi z analizo XRD so podobni kot na spodnjih dveh plasteh z loka slavoloka (VMD 7, 8), a prečni prerez vzorca z notranje slavoločne stene (VMD 3, sl. 9) razkriva drugačen omet kot na plasteh z loka slavoloka (sl. 3, 5). Glede na omete je torej poslikava na zgornjem delu notranjega loka slavoloka nastala pod roko nekega drugega slikarja kot podoba klečeče figure ali poslikava vseh treh plasti loka slavoloka. Kljub temu počrnjeni pigmenti na tej poslikavi in na zgornji plasti loka puščajo odprto možnost za vsaj isto delavnico. Ponekod lahko razberemo dnevnice.