Sinopije ni videti. V svež omet so začrtali tanke vreznine, ki določajo obrisne linije figur in bordure med prizori, morda tudi nimbe. Na spodnjem pasu poslikave na južni steni in na fragmentu s Filozofske fakultete (sl. 2) vidimo predrisbo v rumeni barvi, ki pa je drugod ne zasledimo. Na večini mest prevladuje temnordeča kontura, za katero pa ne moremo z gotovostjo reči, ali gre za predrisbo ali za zaključne konture. Morda je slikar najprej začrtal rahle obrise, ki jih je na koncu še enkrat poudaril; tako bi mu predrisba hkrati služila kot končna linija. Morda pa predrisbe vsaj za glavne obrise figur sploh ni potreboval, saj jih je že zarezal v svež omet. Vse večje barvne površine je slikar nanesel s širokim čopičem zelo natančno, saj nikjer ne segajo čez konture figur. Kljub debelim barvnim nanosom so še vedno dobro ohranjeni.  Na te osnovne lokalne tone je slikar kasneje modeliral. Modelacija je večinoma odpadla, kljub temu lahko vidimo, da plastičnega oblikovanja skorajda ni bilo.

Obrazi (sl. 2) so ovalne oblike, z rahlo ukrivljenimi obrvmi in ravnim nosom, ki se nadaljuje iz notranje obrvi. Oči so velike, zgoraj oblikovane s polkrožno linijo, spodaj pa z ravno. Zenice so večinoma odpadle. Kot inkarnat je slikar uporabil zelo svetlo, skorajda belo barvo, na katero je dodal rožnato za poživitev lic in ponekod za senčenje čela pod lasmi. Zgornje veke je poudaril z nežno oker barvo. Roke so velike, z ozkimi dlanmi in dolgimi prsti. Slikar jih je tako kot obraze oblikoval z rožnato barvo na zelo svetli, skorajda beli osnovi, nato pa jih je obrobil z rdečkastorjavo konturo. Moški imajo večinoma krajše paževske pričeske, ženske pa so dolgolase ali pa imajo glave pokrite z oglavnico. Na okrastorumeni osnovi je slikar z vzporednimi ravnimi ali valovitimi potezami zarisal posamezne pramene; linije pogosto tečejo pravokotno na glavo. Z enako barvo je tudi obrobil celotno pričesko, morebitne sence in svetlobe pa niso več ohranjene. Modelacija draperij se skoraj nikjer ni ohranila, težko pa je tudi ločiti izvirno delo od kasnejših restavratorskih posegov in šrafur. Na osnovno barvno ploskev je mojster s širokim čopičem potegnil linije gub. Mehkih prehodov med barvami ni. Na koncu je očitno vse obrobil s temnordečo konturo, s katero je verjetno sledil domnevni predrisbi in tankim obrisnim vrezninam. Med zadnja dela sodijo tudi linije na arhitekturnih zaključkih in na darilnih posodicah treh kraljev. Za borduro je morda uporabil šablono.