Nimbi niso vrezani niti okrašeni z vtiski. Edine vreznine, ki jih razberemo, so zelo tanke in komaj vidne vodoravne (morda tudi navpične) linije bordur, za katere so morali uporabiti ravnilo (sl. 4). Predrisbo so naredili v svetlordeči barvi, ki jo jasno vidimo predvsem na oblikovanju obrazov figur pod Marijinim plaščem; ponekod se je čez njo še ohranila temnejša končna kontura (sl. 5). Podslikav ni, široke enotne barvne površine so osnovni barvni toni tal, ozadja in draperij, na katere je slikar naknadno modeliral. Obrazne poteze glavnih figur so večinoma zabrisane. Kako je slikar oblikoval obraze, najbolje vidimo na sekundarnih figurah ljudi, ki se v priprošnji stiskajo pod Marijin plašč. Kažejo na roko nekega manj veščega, poljudnega slikarja, ki je zasnoval podolgovate, a nekoliko okroglolične obraze s široko okroglo brado (sl. 5). Oči so relativno majhne in ozke, ponekod še zasledimo le rahlo svetlejše rdeče senčenje zgornje veke. Obrvi so postavljene visoko, so rahlo polkrožne in potegnjene z enako široko črto kot oči. Iz notranje obrvi raste nos, konica pa je oblikovana okroglo, nekoliko »krompirjasto«, s širokimi, površno oblikovanimi nosnicami, ki jih dodatno definira notranja črta. Od ust se je ohranila večinoma le sredinska, navzgor zaokrožena linija s poudarjenimi kotički, ki ustvarjajo rahel nasmeh. Na figurah na Marijini desni strani še vidimo za slikarja značilne tri črte, ki izhajajo iz točke pod brado in se razidejo proti vratu. Roke so izredno ozke, dolge in s tankimi vzporednimi prsti; delujejo precej nenaravno. Morda gre pri stranskih figurah za delo pomočnika, saj Marijin obraz, naslikan en face, kljub slabi ohranjenosti deluje nekoliko elegantnejše; je bolj podolgovat in z nizkim čelom ter dolgim nosom, ki se razpre v široki nosnici (kot triperesna deteljica), obrvi pa so tanke in visoko postavljene nad ozke in podolgovate oči. Ohranjena rdeča barva nakazuje mesnate ustnice. Ostanke barvne modelacije s temnejšimi nanosi razberemo okoli oči, vzdolž obeh strani nosu, okoli brade in vzdolž zunanje linije obraza, pri čemer svetlo izstopata predvsem čelo in nosni greben ter ličnice. Na Marijinih rokah še vidimo osnovni oker nanos s temnejšo rdečkasto modelacijo v širokih potezah vzdolž vseh prstov in na zgornjem delu dlani ob rokavu (sl. 5). Barvna modelacija se je delno ohranila tudi na prizoru Kristusovega krsta na južni strani slavoloka. Slikar je tako za Kristusa kot tudi za sv. Janeza Krstnika uporabil enak rožnatooker osnovni ton kot za Marijin inkarnat, videti pa je, da je senčenje ponekod temnejše (predvsem na Janezovem levem licu), kar je sicer značilno za moške inkarnate. Slikar je senčil s širokim čopičem vzdolž zunanjih robov trupa, rok in nog, sredinske dele pa je pustil svetle. S tem je uspešno, a okorno oblikoval tridimenzionalno telo. Kljub modelaciji pa predvsem Kristusovo telo deluje shematično, in sicer zaradi okorno oblikovanih reber, potegnjenih le kot vzporedne vodoravne črte, ki segajo skoraj do pasu; slikar ni bil vešč anatomije. Na obeh prizorih so figure zaključene z močno in široko rdečerjavo konturo. Oblikovanje draperije se je ohranilo le še na Mariji, ki nosi rdeče-zeleno obleko, čez ramena pa ima odet rdeč plašč z belo podlogo. Njena vitka in dolga postava je predstavljena en face in s širokimi okroglimi rameni, vendar deluje neproporcionalno in kljub vitkosti čokato. Rdeča in zelena barva sta naneseni s širokim čopičem, dodatno oblikovanje gub krila – videti je še ostanke širokih temnozelenih navpičnih potez – pa le še slutimo (sl. 5). Očitno so bile narejene na že suh omet. Slikar je uporabljal široke čopiče, fine modelacije ni nikjer.