Interaktivni izris poslikave

Tehnična analiza

Pigmenti: domnevno apnena bela, rumeni oker, rdeča zemlja, zelena zemlja ali malahit, azurit, svinčevi pigmenti

Analitične tehnike: /

Zaradi visoke lege poslikave vzorcev zaenkrat ni bilo mogoče odvzeti, zato ne poznamo sestave ometa. Na oko lahko ocenimo, da gre za klasični omet iz apna in peska.

Brez kemične analize vzorcev pigmentov ne moremo identificirati. Na podlagi ohranjenih barv lahko sklepamo, da so uporabili predvsem naravne anorganske pigmente, primerne za slikanje na svež omet: apneno belo, rumeni oker, rdečo zemljo, zeleno zemljo ali malahit in neko organsko črno, morda sajno ali koščično. Ozadje na prizoru Marijine smrti je delno počrnjeno, črne ostanke barve pa vidimo tudi na nekaterih nimbih; morda gre za degradacijo azurita ali nekega svinčevega pigmenta (sl. 1). Vsaj za danes še delno ohranjene barvne plasti je bilo vezivo gotovo apno iz ometa. Glede na slabo ohranjenost poslikave, na kateri je večina barvnih nanosov izgubljena, so morali vrhnje, danes odpadle plasti očitno dokončati s pigmenti, natrtimi z nekim organskim vezivom, kot je klej, kazein ali jajčni rumenjak.

Brez vzorcev ne moremo natančneje določiti slikarske tehnike. Glede na stanje poslikave domnevamo, da gre primarno za slikanje na svež omet, poslikavo pa so morali končati na suho. Ali je al secco delež velik ali majhen, ne moremo določiti. Prav tako ne moremo razbrati, ali so uporabili tudi apneno tehniko.

Slikarski postopek in modelacijo zaradi slabega stanja poslikave težko razberemo. Med zadnjimi konservatorskimi deli so testne sonde odkrile, da je poslikava pravzaprav še vedno delno prekrita z beležem in umazanijo, ki se je nabrala skozi čas, in da so barve spodaj še ohranjene. Za boljše ovrednotenje bo treba torej počakati na restavratorski poseg, ki bo odstranil zgornjo plast. Zdi se, da so v svež omet vrezali tanke vreznine rokava desnice Boga Očeta na vrhu prizora (sl. 1), morda pa so enako tanko in skoraj neopazno vrezani tudi svetniški nimbi, a zaradi barvnih nanosov tega ne moremo z gotovostjo trditi. Enako velja za Marijino posteljo, ki so jo morda tudi vrezali. Na sosednjem prizoru, ki verjetno prikazuje Kristusov krst, razberemo fragment nimba sv. Janeza Krstnika z žarkasto razporejenimi vtiski. Predrisba je narejena z rdečo barvo, ki jo zasledimo na zgornjem delu Marijine smrti (sl. 1; rdeče puščice). Obrazi se niso ohranili nikjer, slutimo pa okroglo obliko glav. Edina ohranjena figura na Kristusovem krstu, verjetno Kristus, ima čokat trup in prekratke noge. Za njim se je ohranila zelenkasta barvna površina (verjetno reka) s temnim pasom v sredini prizora; morda gre tudi tu za počrnel azurit ali svinčev pigment. Na desnem spodnjem delu se zdi, da vidimo del dolgega krznenega ogrinjala sv. Janeza Krstnika in obris njegove noge. Ohranjene barvne ploskve so nanesene z debelim čopičem, naknadna modelacija pa ni razberljiva. Končne konture so potegnjene z močno, odločno črno črto, najbolje so se ohranile na robovih spodnje bordure.

Galerija

Virtualni 360° pogled

Studenice, Župnijska cerkev sv. Treh kraljev, 1. faza (Studenice), 2024 (nazadnje posodobljeno 12. 12. 2024). Corpus picturarum muralium medii aevi, https://corpuspicturarum.zrc-sazu.si/poslikava/1-faza-cerkev-sv-treh-kraljev-studenice/ (3. 12. 2025).