1. faza (Sv. Tomaž nad Praprotnim)

Interaktivni izris poslikave

Tehnična analiza

Severna stran slavoloka: najstarejša plast (?), rdeči fragment

Pigmenti: rdeča zemlja (hematit)

Analitične tehnike: OM, raman, XRD

 

Severna in južna stran slavoloka: klečeča figura, Križanje, svetnik

Pigmenti: apnena bela (kalcit), rumena zemlja (goethit), rdeča zemlja (hematit), zelena zemlja

Analitične tehnike: OM, raman, XRD

Severna stran slavoloka: najstarejša plast (?), rdeči fragment

Narejen je iz apna in peska, kar potrjuje tudi rentgenska difrakcijska analiza (XRD). V ometu prevladuje kalcit, torej apno kot vezivo, polnilo pa je večinoma kremen. V ometu je tudi manjša količina dolomita in glinencev. Na prečnem prerezu odvzetega vzorca ni videti nobenega apnenega beleža, omet pa je zelo svetel, bogat z ometom (kalcit), polnilo pa je iz drobnih svetlih zrnc (sl. 1). Gre za zelo majhen fragment, prekrit z novejšo poslikavo, tako da ne moremo govoriti o možnih dnevnicah, njegova površina pa je precej neravna.

 

Severna in južna stran slavoloka: klečeča figura, Križanje, svetnik

Je zelo prhel in hitro razpade, barvne plasti se ne držijo dobro in odpadajo. Omet na južnem delu je bolj prhel kot na severnem; morda so ga na južni strani med restavratorskim postopkom bolj utrjevali. Na prečnih prerezih sta ometa na južni in severni strani slavoloka videti enaka, zmešana iz apna in peska  raznobarvnih oglatih zrn različne velikosti (sl. 2). Polnila je zelo veliko, apna pa je manj, zato slabo veže in omet razpada. Kemična rentgenska difrakcijska analiza (XRD) potrjuje prevlado kremena, malo kalcita in zelo malo dolomita, hkrati pa je prisotnih precej nečistoč (glinenci, illit/muskovit, kaolinit), kar kaže na slabše opran pesek. Omet na južnem delu slavoloka vsebuje nekaj več dolomita in manj kremena kot tisti s severne stene, a verjetno gre za isti omet in isto slikarsko delavnico. Na nekaterih prečnih prerezih razločimo vsaj eno plast slikarskega beleža. Morebitnih dnevnic ne moremo razločiti. Omet je zelo drugačen kot na fragmentu najstarejše plasti poslikav.

Severna stran slavoloka: najstarejša plast (?), rdeči fragment

Uporabili so rdečo zemljo, ki je razpoznavna tudi na prečnem prerezu. Gre za hematit s primesmi kaolinita, kot je pokazala tudi ramanska spektroskopija. Nanesli so jo v debeli barvni plasti, kot vezivo pa je bilo uporabljeno apno iz ometa.

 

Severna in južna stran slavoloka: klečeča figura, Križanje, svetnik

Poslikava je narejena z rumeno, rdečo, rožnato, vijolično, zeleno in rjavo barvo. S pomočjo prečnih  prerezov lahko identificiramo rumeno in rdečo (sl. 2) zemljo, ki sta bili z ramansko analizo prepoznani kot goethit in hematit; slednjega vsebuje tudi vijolična barva. Prepoznamo lahko tudi zeleno zemljo;  malahita ni videti. Rjava je verjetno umbra ali morda žgana rumena zemlja. Rožnata barva draperije je narejena kot mešanica apnene bele z zelo malo rdeče zemlje (sl. 3), rožnati inkarnat pa vsebuje več rdeče. Vezivo je večinoma apno iz ometa, potrjeno kot kalcit. Morda so za končne konture in dodatke pigmente natrli s kakšnim organskim vezivom, kot so jajčni rumenjak, klej ali kazein.

Severna stran slavoloka: najstarejša plast (?), rdeči fragment

Gre za slikanje al fresco, torej na svež omet. Meja med barvno plastjo in ometom kaže na prehajanje apna navzgor.

 

Severna in južna stran slavoloka: klečeča figura, Križanje, svetnik

Gre za slikanje na svež omet, torej al fresco (sl. 3), v kombinaciji s tehniko al secco za končne modelacije in konture.

Severna stran slavoloka: najstarejša plast (?), rdeči fragment

Gre za zelo majhen fragment rdeče barve, na osnovi katerega ne moremo govoriti o slikarskem postopku.

 

Severna in južna stran slavoloka: klečeča figura, Križanje, svetnik

Vreznin ne vidimo nikjer, niti na svetniških nimbih. Predrisba je začrtana s temnejšo rdečo barvo, kar najbolje vidimo na Kristusovih nogah na prizoru Križanja (sl. 4). Na nekaterih prečnih prerezih je pod osnovno barvno plastjo jasna tanka rdeča plast, morda gre prav tako za predrisbo (sl. 2–3); vzorce smo odvzeli na mestih, kjer bi slikar lahko začrtal gube draperije. Podslikave v pravem pomenu besede ni;  za draperije in obraze so uporabljeni lokalni barvni toni. Naneseni so s širokimi čopiči, na katere je slikar s tanjšim čopičem potegnil linije gub, ki so navpične in vzporedne ali skledaste. Obrazne poteze je slikar začrtal s temnordečo konturo, ki jo je uporabil tudi kot končno črto za vse figure. Potegnil je rahlo polkrožne obrvi, predolge za obraz, in začrtal velike oči s polkrožnim zgornjim in ravnim spodnjim robom. Nos je potegnil iz notranje obrvi; je raven, na koncu pa deluje zašiljeno. Na nobeni figuri se ni ohranil v celoti. Usta so prav tako v veliki meri poškodovana, so pa morala biti precej mesnata, kar lahko še slutimo na obrazu svetnika nad Križanjem. Roke so prevelike za figure, prsti neenakomerno debeli in ločeni z debelo končno konturo. Kristusovo golo telo je vitko in z začrtanimi rebri in prsnim košem precej shematično oblikovano. Lasje so narejeni s preprostimi valovitimi potezami na osnovni barvni podlagi, kot se dobro vidi na klečeči figuri z rumenimi lasmi in temnorjavimi prameni. Barvna modelacija je večinoma odpadla tako z inkarnatov kot z draperij. Pri klečeči figuri na severni steni še opazimo temnejši okrast nanos za senčenje predela pod brado in diagonalne vratne kite, pri svetniku na severni steni pa še senčenje okrogle bradice in spodnjega roba čeljusti, okrast nanos pod očmi in na nosu. Na plašču svetnika na južni strani razberemo oblikovanje gub s pomočjo senc in svetlobnih nanosov.

Galerija

Virtualni 360° pogled

Sv. Tomaž nad Praprotnim, Podružnična cerkev sv. Tomaža, 1. faza (Sv. Tomaž nad Praprotnim), 2024 (nazadnje posodobljeno 25. 11. 2024). Corpus picturarum muralium medii aevi, https://corpuspicturarum.zrc-sazu.si/poslikava/1-faza-cerkev-sv-tomaza-sv-tomaz-nad-praprotnim/ (13. 10. 2025).