Viden fragment rdeče-bele bordure prvotne poznoromanske ali zgodnjegotske poslikave pod furlanskim ciklom iz okoli leta 1400, ki se je ohranil na severni steni.[1]

[1] HÖFLER 1997, p. 133. Stenske poslikave v štirih plasteh se raztezajo čez celotno dolžino severne ladijske stene. Z leve proti desni si sledijo trije prizori iste plasti poslikav, na katerih so upodobljeni sv. Jurij na konju v boju z zmajem, Križanje in Marija na prestolu s sv. Barbaro in sv. Dorotejo. Po kozmatski borduri, ki uokvirja prizore z vzorcem izmenjujočih se osmerorogeljnih zvezdic in kombinacij kvadratkov, Janez HÖFLER 1997, p. 133, ta cikel umešča v opus potujočih furlanskih slikarjev iz okoli leta 1400. Desno od prizora Marije na prestolu je fragment ene od vmesnih faz poslikave s križkasto borduro, desno od njega pa freska Nejevernega Tomaža, ki je datirana z letnico 1492 in jo Janez Höfler po slogovnih karakteristikah umešča v opus tistega mojstra iz hipotetične delavnice Leonarda Thannerja v Vidmu, ki ga poznamo z zgornjega svetniškega pasu v Podnanosu in iz Naklega pri Škocjanu (HÖFLER 1997, pp. 133–134). Poleg omenjenih poslikav na severni steni je na južni steni na notranji stranici nekdanjega gotskega okna ohranjen fragment poslikave, ki prikazuje škofa brez brade in s ključem v roki. Janez Höfler je mnenja, da bi lahko ta predstavljal enega od furlanskih oziroma goriških patronov, morda sv. Hilarija ali sv. Tacijana, in da kaže poteze mehkega sloga koroške usmeritve, zato bi ga pogojno lahko povezali z Mojstrom Srednje vasi pri Šenčurju, ki je okolil leta 1450 slikal v Predjami. Na podlagi tega fresko datira med 1440 in 1450 (HÖFLER 1997, p. 134). Prizor Križanja je zgoraj pokrivala stenska slika Križanja, ki sta jo leta 1860 naslikala Giovani Serazin in Giovanni Trampus. Freska je signirana in datirana. Po podatkih ustnega vira jo je snela in restavrirala Mira Ličen Krmpotić.