1. faza (Piran)

Korpus » Cerkev sv. Frančiška Asiškega

Interaktivni izris poslikave

Umetnostnozgodovinska analiza

Na južni steni je bil verjetno okoli leta 1987 odkrit javnosti neznan fragment stenske poslikave.[1] Poslikava je zakrita z gips ploščo, na katero je obešena oljna slika Prihod sv. Duha z nekdanjega istoimenskega oltarja, ki je bil včasih na tem mestu.[2] Za potrebe pričujočega digitalnega korpusa je bila gips plošča odstranjena, freska dokumentirana in izmerjena, odvzeti so bili vzorci za tehnično analizo, nato je bila plošča nameščena nazaj. Kolikor lahko sodimo po trenutnem stanju ohranjenosti, sta na freski v ospredju upodobljeni dve stoječi ali klečeči figuri, medtem ko ni povsem jasno, kaj bi lahko predstavljal element v levem kotu poslikave (morda bi lahko šlo za del arhitekture). Fresko je obrobljala bordura, sestavljena iz rdeče in bele linije, ki je še vidna ob spodnjem robu.

________________________________________

[1] V drugem delu refektorija je bila ostala poslikava odbita, edinole okoli gotske niše je še ohranjen majhen fragment; gl. Mira LIČEN, Frančiškanski samostan Piran. Poročilo po obdelanih sondah, Piran 19. 9. 1975.
[2] Tri fotografije, na katerih je vidna freska, hrani arhiv minoritskega samostana v Piranu, medtem ko Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Piran, ne hrani nobenega dokumentarnega ali fotografskega gradiva iz časa odkritja poslikave. Edino fotografijo iz časa odkrivanja je objavil ŠAMPERL 2002, p. 57. Nove fotografije smo naredili po začasni odstranitvi gips plošče za potrebe pričujočega digitalnega korpusa.

Zelo slaba.

Italijansko slikarstvo 14. stoletja (?).

Ni jasna. Na podlagi vidnih elementov, bi freska lahko nastala že v 14. stoletju, lahko pa tudi precej kasneje.

3. junija 1348 je florentinski bankir Francesco Benzini iz Pirana v svojem testamentu med drugim zapisal, naj v cerkvi sv. Frančiška za denar do 20 soldov grošev naslikajo podobe svetnikov.[1] Benzinijevega testamenta ne moremo z gotovostjo povezovati s fresko na južni steni ladje, saj ne vemo niti, ali je bila njegova zahteva izvedena, in če je bila, kdaj. Poleg tega je bilo po vsej verjetnosti v srednjeveški cerkvi sv. Frančiška več votivnih poslikav.[2]

________________________________________

[1] Janez PERŠIČ, Florentinec Franciscus Benzini, bankir v Piranu (1338–1348), Kronika. Časopis za slovensko krajevno zgodovino, 23, 1975, p. 145; cf. DE FRANCESCHI 1940; ALISI s. a., p. 50; SARTORI 1986, p. 1275; Antonio ALISI, Cronologia piranese 5, La voce di San Giorgio, 44, 1987, p. 6. O slikarjih, aktivnih v Piranu v 14. stoletju, gl. Paolo TEDESCHI, Notizie storiche della città di Pirano, raccolte dal prof. Luigi Morteani, Archivio storico Lombardo. Giornale della Società storica Lombarda, 13/3, 1886, pp. 988–989.
[2] Za primer lahko vzamemo bližnji cerkvi sv. Frančiška v Čedadu in Vidmu, kjer se je ohranila večina poslikav tako na ladijskih stenah kot tudi v kornih kapelah. Za cerkev sv. Frančiška v Vidmu gl. predvsem San Francesco di Udine (ed. Cesare Scalon), Udine 2020, s starejšo bibliografijo. Za poslikave v cerkvi sv. Frančiška v Čedadu pa cf. Chiara DE SANTI, Affreschi del XIV secolo negli ambienti conventuali della chiesa di San Francesco a Cividale, Forum Iulii, 31, 2007, pp. 73–108; Cristina VESCUL, La decorazione giottesca nella chiesa di San Francesco a Cividale del Friuli. Nuove proposte di lettura, Forum Iulii, 35, 2011, pp. 109–123.

Tehnična analiza

Pigmenti: domnevno apnena bela, rumeni oker, rdeča zemlja, zelena zemlja, organska črna

Analitične tehnike: OM

Prečni prerezi odvzetih vzorcev razkrivajo svetel omet, narejen iz apna kot veziva in prosojnih zrnc polnila, ki so večinoma oglata (sl. 7). Ta zrnca so bolje vidna pod UV svetlobo (sl. 7b). Lahko gre za kremen ali pa za drobljeni apnenec oziroma marmor, kar bi kazalo na visokokakovosten omet, ki je izredno primeren za slikanje al fresco. Kemične analize ometa niso bile izvedene.

Na poslikavi so se ohranile bela, rumena, rdeča, zelena, modra, rjava in črna barva. Vzorci še niso analizirani, tako da lahko o uporabljenih pigmentih sklepamo le na osnovi barv in situ in barvnih plasti na prečnih prerezih odvzetih vzorcev. Slikar je uporabil apneno belo za spodnjo in zgornjo borduro ter za svetlenje drugih barv. Rumena in rdeča sta gotovo rumeni oker in rdeča zemlja. Rjava je lahko žgani oker ali pa morda umbra. Modra barva oblačil klečečih figur na spodnjem delu fragmenta ne razkriva nekega modrega pigmenta, kot je na primer azurit, temveč gre za mešanico neke organske črne in apnene bele z malo rumenega okra in rdeče zemlje (sl. 7–8). Zelena barva, ki se je ohranila na spodnjem robu zgornjega fragmenta, je verjetno zelena zemlja, saj na prečnem prerezu ne opazimo oglatih zrnc, značilnih za drobljeni malahit, temveč le zelene grudice, značilne za zemeljsko zeleno (sl. 9). Črna barva je verjetno organskega izvora; lahko bi šlo za kostno ali ogljikovo črno, ki sta se v srednjeveškem slikarstvu na Slovenskem uporabljali najpogosteje. Vezivo je tako apno iz ometa kot neko organsko vezivo, s katerim so natrli pigmente za njihov nanos na že suho podlago.

Gre za kombinacijo slikanja al fresco in al secco, čeprav, kot lahko sodimo na podlagi prečnih  prerezov odvzetih vzorcev z ohranjenih fragmentov, prevladuje slikanje na suho ali na le še malo vlažno podlago. Bordure so narejene na suho; meja med ometom in barvno plastjo je jasno vidna (sl. 10). Zelena barva na zgornjem fragmentu je bila nanesena na še svež omet, a je moral biti že precej posušen, saj na nekaterih mestih vidimo skorjico, ki se je naredila na površini ometa kot rezultat karbonatizacije (sl. 9). Draperije so bile prav tako narejene na že skoraj suh omet (sl. 7–8).

Poslikava je preslabo ohranjena, da bi lahko razbrali slikarsko modelacijo. Predrisba je vsaj za vodoravne linije narejena v rdeči barvi, kar se še vidi tako na zgornjem fragmentu kot tudi na spodnjem desnem v višini kolen klečeče figure (sl. 11). Na ohranjenih fragmentih ni ne vreznin ne vtiskov. Barvne modelacije ne moremo več razločiti, na osnovi nekaterih podrobnosti na prečnih prerezih odvzetih vzorcev pa ugotovimo, da je zgornja črno-bela bordura narejena s prvim nanosom bele na suho podlago, črne črte pa so naslikane naknadno (sl. 10). Prav tako vidimo, da so gube draperij nanesene s preprostimi ravnimi črtami in z eno samo potezo na osnovno modro barvo (sl. 12).

Galerija

Virtualni 360° pogled

Piran, Cerkev sv. Frančiška Asiškega, 1. faza (Piran), 2024 (nazadnje posodobljeno 7. 1. 2025). Corpus picturarum muralium medii aevi, https://corpuspicturarum.zrc-sazu.si/poslikava/1-faza-minoritski-samostan-piran/ (3. 4. 2025).

Piškotki in nastavitve zasebnosti

Licence