Menu
Cerkev sv. Lovrenca v Podčetrtku velja za eno izmed najstarejših cerkvenih središč na območju pilštanjske pražupnije. Pri cerkvi je že pred letom 1286 obstajal vikariat, ki se tega leta posredno omenja v neki darilni listini.[1] Možno je, da se vikariat sv. Lovrenca ponovno omenja tudi v papeškem desetinskem seznamu iz leta 1296.[2] V njem je kaplan pri Sv. Lovrencu naveden takoj za navedbo Capellanus in Monteparis (kaplan na Planini nad Sevnico), vendar napačno kot kaplan pri Sv. Lovrencu v Podjuni (Capellanus S. Laurencii in Juna), na kar je opozoril Janez Höfler.[3] Zagotovo je vikariat pri Sv. Lovrencu obstajal leta 1348.[4] Takrat naj bi gornjegrajski opat vikariata na Planini in v Podčetrtku dal v najem dvema duhovnikoma, ker pa jima ju ni izročil, sta se duhovnika pritožila oglejskemu patriarhu.[5] Leta 1426 se v gornjegrajskem urbarju pojavi tudi omemba podčetrškega vikarja, pri katerem pa ni navedeno, da bi moral plačevati papeške dajatve, kot je to moral vikar na Planini.[6] Najkasneje v začetku 15. stoletja je bil vikariat povzdignjen v župnijo, ki se posredno omenja v letih 1403 in 1404 in dvakrat v sredini stoletja, in sicer v letih 1446 in 1449.[7]
________________________________________
[1] HÖFLER 2016, p. 363. V srednjeveških listinah zasledimo Podčetrtek med drugim pod poimenovanji Lonsperch, Lansberch, Landsperch in Landsberg, gl. HÖFLER 2016, p. 364; ZIMMERMANN 1996, p. 209.
[2] HÖFLER 2004, p. 149; HÖFLER 2016, p. 364.
[3] HÖFLER 2016, pp. 364, 464.
[4] HÖFLER 2016, p. 364. V starejši literaturi sta navedeni letnici 1347 (VIRANT 1976, p. 380; HÖFLER 2004, p. 149) in 1347/48 (ZIMMERMANN 1996, p. 209).
[5] Za prepis dokumenta v latinskem izvirniku gl. OROŽEN 1887, pp. 224–225; HÖFLER 2016, p. 364.
[6] HÖFLER 2016, p. 364.
[7] HÖFLER 2004, p. 149. V starejši literaturi je navedeno, da je cerkev sv. Lovrenca od leta 1545 župnijska cerkev, gl. VIRANT 1976, p. 380; ZIMMERMANN 1996, p. 209.
Cerkev ima v jedru romansko ladjo,[1] katere časovni izvor potrjuje romansko okno, ki je bilo odkrito na njeni zunanji južni steni med obnovitvenimi deli leta 1979.[2] V času gotike je bila poslikana na zahodni fasadi, v 17. in 18. stoletju pa je bila celotna zgradba baročno predelana.[3] Tako je bil v 17. stoletju na sredini severne stene prizidan zvonik, v starejši literaturi pa se navaja, da je bila cerkev leta 1712 povišana in tudi obokana.[4] V poročilu, ki ga je o delih na cerkvi leta 1979 spisal Ivan Stopar, je navedeno, da po odstranitvi ometa na zunanjščini cerkve »ni [bilo] opaznih sledov« povišanja sten.[5] Tristrano zaključen prezbiterij je bil zgrajen pred letom 1712, saj je bila tega leta na njegovem oboku dokončana iluzionistična poslikava Johanna Casparja Wagingerja, ki je nastala po naročilu pomembnega štajerskega umetnostnega naročnika Ignaca Marije grofa Attemsa, lastnika gradu v Podčetrtku.[6] Ta poslikava je bila ponovno odkrita šele leta 1976, ko so v notranjščini cerkve potekala obnovitvena dela.[7] V 19. stoletju je bila cerkvi dodana zakristija.[8] Portal na zahodni fasadi je danes večji od prvotnega.[9]
________________________________________
[1] ZIMMERMANN 1996, p. 209; HÖFLER 2004, p. 149.
[2] STOPAR 1979, p. 362.
[3] ZIMMERMANN 1996, p. 209; HÖFLER 2004, p. 149.
[4] VIRANT 1976, p. 380; ZIMMERMANN 1996, p. 209.
[5] STOPAR 1979, p. 362.
[6] STOPAR 1979, p. 362; ZIMMERMANN 1996, p. 209; WEIGL 2006, p. 168. Za več informacij o baročni poslikavi gl. PRIMC 1977, pp. 197–198.
[7] PRIMC 1977, p. 197.
[8] ZIMMERMANN 1996, p. 209.
[9] HÖFLER 2004, p. 150.
Najstarejša plast podčetrških poslikav v literaturi ni bila deležna večjega števila obravnav, kar se povezuje tudi z dejstvom, da je bila odkrita šele leta 1977,[1] torej v času, ko so že bili spisani skoraj vsi temeljni pregledi slovenskega srednjeveškega stenskega slikarstva.
Kot prvi je o poslikavi pisal Ivan Stopar, in sicer leta 1979 v konservatorskem poročilu.[2] V njem je podal prvo datacijo poslikave, ki naj bi po njegovem mnenju nastala že v prvi polovici 14. stoletja, hkrati pa je posamezne prizore predstavil tudi s krajšimi opisi.[3] Pri tem je ikonografsko opredelil le tiste, ki so bili dovolj dobro ohranjeni.[4] Tako poslikave desno od portala pri Stoparju niso bile identificirane, saj so bile te v zgornjem pasu že takrat izredno slabo ohranjene, v spodnjem pasu pa so tedaj še odstranjevali mlajši omet.[5] Poročilo nam nudi tudi edini opis ostanka prizora, ki je bil viden na fragmentu na južni zunanji steni.[6]
Poslikava v spodnjem pasu nikoli ni bila ikonografsko opredeljena, so pa bili kasneje identificirani prizori na desni strani zgornjega pasu. Leta 1996 jih je Tanja Zimmermann prepoznala kot upodobitve iz legende sv. Katarine Aleksandrijske.[7] Ista avtorica je tudi prva prepoznala vpliv češke umetnosti in kot primerjavo navedla podobo Apokaliptične žene v Marijini kapeli na Karlštejnu na Češkem (ok. 1360–1362).[8] Zaradi povezave podčetrške poslikave z omenjeno na Češkem je Zimmermannova nastanek poslikave v Podčetrtku postavila v čas tretje četrtine 14. stoletja[9]
Poslikava je bila nato ponovno obravnavana šele leta 2004, ko jo je Janez Höfler predstavil v sklopu pregleda srednjeveškega stenskega slikarstva vzhodne Slovenije.[10] Njegov prispevek je pomemben, saj v prizoru Poklona in pohoda sv. Treh kraljev kot prvi omenja figuro, ki ne spada h glavnemu prizoru in jo interpretira kot ostanek Marije Zavetnice s plaščem.[11] Podal je tudi domnevo, da je Katarinina legenda obsegala tudi četrti prizor s pogrebom svetnice.[12] Nastanek poslikave je umestil v čas okoli leta 1360, kar je obrazložil s tem, da je viden močan vpliv zgodnejšega češkega sloga in da je na poslikavi še vedno močno prisoten linearni slog, medtem ko italijanskih vplivov še ni zaznati.[13] Slog in tehniko poslikave je leta 2006 obravnavala Anabelle Križnar.[14]
HÖFLER 2004
Janez HÖFLER, Srednjeveške freske v Sloveniji. 4: Vzhodna Slovenija, Ljubljana 2004.
HÖFLER 2016
Janez HÖFLER, O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem. K razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku, Ljubljana 20162, http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XT3D6JUK.
KRAŠOVEC 1980
Mirko KRAŠOVEC, Podčetrtek nekoč in danes, Podčetrtek 1980.
KRIŽNAR 2006
Anabelle KRIŽNAR, Slog in tehnika srednjeveškega stenskega slikarstva na Slovenskem, Ljubljana 2006.
OROŽEN 1887
Ignacij OROŽEN, Das Bisthum und die Diözese Lavant. 6: Das Dekanat Drachenburg, Marburg 1887.
PRIMC 1977
Branka PRIMC, Poročilo o odkritju baročnih fresk v Podčetrtku, Zbornik za umetnostno zgodovino, n. s. 13, 1977, pp. 197–198.
STOPAR 1979
Ivan STOPAR, Umetnostni in urbanistični spomeniki. Podčetrtek, Varstvo spomenikov, 22, 1979, p. 362.
VIRANT 1976
Vlado VIRANT, Podčetrtek, Krajevni leksikon Slovenije (ed. Roman Savnik), 3, Ljubljana 1976, pp. 379–380.
WEIGL 2006
Igor WEIGL, Ignacij Maria grof Attems in slikar Johann Caspar Waginger-Clery, Zbornik za umetnostno zgodovino, 42, 2006, pp. 165–181.
ZIMMERMANN 1995
Tanja ZIMMERMANN, Stensko slikarstvo poznega 13. in zgodnjega 14. stoletja, Gotika v Sloveniji (ed. Janez Höfler), Narodna galerija, Ljubljana 1995, pp. 221–223.
ZIMMERMANN 1996
Tanja ZIMMERMANN, Stensko slikarstvo poznega 13. in 14. stoletja na Slovenskem, Ljubljana 1996 (tipkopis doktorske disertacije).
________________________________________
[1] ZIMMERMANN 1996, p. 209; HÖFLER 2004, p. 150; KRIŽNAR 2006, p. 214.
[2] STOPAR 1979, p. 362.
[3] STOPAR 1979, p. 362.
[4] STOPAR 1979, p. 362.
[5] STOPAR 1979, p. 362.
[6] STOPAR 1979, p. 362.
[7] ZIMMERMANN 1996, pp. 84–85.
[8] ZIMMERMANN 1996, p. 85.
[9] ZIMMERMANN 1996, p. 86.
[10] HÖFLER 2004, pp. 149–151.
[11] HÖFLER 2004, p. 150.
[12] HÖFLER 2004, p. 150.
[13] HÖFLER 2004, p. 151.
[14] KRIŽNAR 2006, pp. 213–216.
Obravnavana plast poslikav iz 14. stoletja na zahodni fasadi in fragment enakega sloga na spodnjem pasu južne zunanje stene ladje sta bila odkrita leta 1977.[1] Restavratorska dela so potekala leta 1979 in so vključevala tudi delno rekonstrukcijo z retuširanjem poslikave.[2]
________________________________________
[1] ZIMMERMANN 1996, p. 209; HÖFLER 2004, p. 150; KRIŽNAR 2006, p. 214.
[2] ZIMMERMANN 1996, p. 209. To je razvidno predvsem na prizoru Križanja.
Pravni pogoji uporabe
© 2026 ZRC SAZU UIFS, Corpus picturarum muralium medii aevi
ZRC SAZU
Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta
Novi trg 2
1000 Ljubljana
Spodaj seznam podrobno opisuje piškotke, ki se uporabljajo na našem spletnem mestu.
| Piškotek | Vrsta | Trajanje | Opis |
|---|---|---|---|
| _ga | Ne-nujen | 2 leti | Ta piškotek namesti Google Analytics. Piškotek se uporablja za izračun podatkov o obiskovalcih, sejah, kampanjah in spremljanje uporabe spletnega mesta za poročilo o analitiki spletnega mesta. Piškotki anonimno shranjujejo informacije in dodelijo naključno ustvarjeno številko za prepoznavanje edinstvenih obiskovalcev. |
| _gat | Ne-nujen | 1 minuto | Google s tem piškotkom razlikuje uporabnike. |
| _gid | Ne-nujen | 1 dan | Ta piškotek namesti Google Analytics. Piškotek se uporablja za shranjevanje informacij o tem, kako obiskovalci uporabljajo spletno mesto, in pomaga pri ustvarjanju analitičnega poročila o tem, kako deluje spletno mesto. Zbrani podatki, vključno s številom obiskovalcev, virom, od kod prihajajo, in strani so se anonimno prikazali. |
| cookielawinfo-checkbox-necessary | Nujen | 1 leto | Ta piškotek nastavi vtičnik GDPR Cookie Consent. Piškotki se uporabljajo za shranjevanje soglasja uporabnika za piškotke v kategoriji "Nujno". |
| cookielawinfo-checkbox-non-necessary | Nujen | 1 leto | Ta piškotek nastavi vtičnik GDPR Cookie Consent. Piškotki se uporabljajo za shranjevanje soglasja uporabnika za piškotke v kategoriji "Ne-nujno". |
| CookieLawInfoConsent | Nujen | 1 year | Piškotek se uporablja za shranjevanje povzetka privolitve za uporabo piškotkov. Ne hrani nobenih osebnih podatkov. |
| PHPSESSID | Nujen | Seja | Piškote hrani podatke o uporabnikovi seji in uporabnikom omogoča, da se njihovi vnosi hranijo med časom obiska spletne strani. |
| pll_language | Nujen | 1 leto | S tem piškotkom si zapomnimo izbiro uporabnika glede jezika. |
| show_preloader_once | Nujen | Seja | S tem piškotkom si zapomnimo uporabnikov prvi obisk. |
| viewed_cookie_policy | Nujen | 1 leto | Piškotek se uporablja za shranjevanje, ali ste se strinjali z uporabo piškotkov ali ne. Ne hrani nobenih osebnih podatkov. |
