Vrhe pri Slovenj Gradcu

Podružnična cerkev sv. Neže

EŠD: 3338

Seznam poslikav

1. faza (Vrhe pri Slovenj Gradcu) right-arrow

Cerkev sv. Neže na Vrheh (lokacija se imenuje tudi Brdinje) pri Slovenj Gradcu je izpričana v listini iz leta 1367, ko je župnik Markvard, imenovan Parthamer, ki je deloval v Šmartnem pri Slovenj Gradcu, od tedanjega oglejskega patriarha prejel dovoljenje za zidavo cerkve sv. Neže.[1] Ob tem je bilo zapisano, da jo lahko zgradi s pomočjo prebivalstva v Kotljah in da mora namestiti duhovnika, ki se bo vzdrževal od darov vernikov.[2] Tedaj pa ni bil ustanovljen vikariat, kar se vidi po tem, da je patriarh izrecno zahteval, da je cerkev brez pokopališča in da je v vsem podvržena župnijski cerkvi.[3] Cerkev je bila ustanovljena kot kaplanija pražupnije v Šmartnem pri Slovenj Gradcu, kasneje je postala podružnica župnije sv. Marjete v Kotljah, nato je bila del jožefinske župnije v Selih pri Slovenj Gradcu, danes pa zanjo skrbi župnik, ki deluje na Ravnah.[4]

________________________________________

[1] GREGOROVIČ 1993, p. 41; OTOREPEC 1995, p. 247; ZIMMERMANN 1996, p. 102; HÖFLER 2004, p. 83; HÖFLER 2016, p. 142. Za prepis celotnega dokumenta v latinskem izvirniku gl. VALENTINELLI 1858, p. 489.
[2] HÖFLER 2016, p. 142.
[3] HÖFLER 2016, p. 142. Cerkev je v tem dokumentu sicer poimenovana kot kapela sv. Neže ter sv. Primoža in Felicijana v Kotljah, vendar je bilo ugotovljeno, da gre za cerkev sv. Neže na Vrheh pri Slovenj Gradcu, gl. HÖFLER 2004, p. 83; HÖFLER 2016, p. 142.
[4] HÖFLER 2004, p. 83.

Cerkev je enoladijska stavba z redkim dvošestinskim prezbiterijem, ki ga podpirajo trije nekoliko širši oporniki.[1] Ladja ima raven lesen strop in s šilastim slavolokom prehaja v križnorebrasto obokan prezbiterij. Rebra z globokim žlebastim profilom se preprosto iztekajo v steno, na njihovem stičišču pa je ploščat sklepnik. Dve izmed petih pol oboka, in sicer obe vzhodni poli nad poševnicama, sta oblikovani kot obočni kapi.[2] Prezbiterij osvetljujejo tri okna, ki so vzidana v južni stranici in v obeh poševnicah. Zaradi sekundarnega gotskega okna v južni stranici in povečave oken v obeh poševnicah v 19. stoletju je stenska poslikava na teh mestih uničena.[3] Na zahodu ima cerkev prizidan zvonik s pritlično vhodno lopo. Na severni strani je bila cerkvi prizidana zakristija.

________________________________________

[1] GREGOROVIČ 1993, p. 42.
[2] GREGOROVIČ 1993, p. 42.
[3] KOVAČIČ 1984, p. 307; HÖFLER 2004, p. 84.

O odkritju in restavriranju srednjeveške poslikave je poročal Bine Kovačič leta 1984,[1] njihovo prvo umetnostnozgodovinsko obravnavo pa najdemo v diplomski nalogi Tatjane Špitalar.[2] Slednja je opozorila na slogovne vzporednice s furlanskim slikarstvom in z ohranjenimi poslikavami na Koroškem, nastanek pa je umestila v čas okoli leta 1370. Leta 1993 je Tanja Gregorovič poslikavo na Vrheh postavila v krog južnotirolskega slikarstva sredine in tretje četrtine 14. stoletja in s tem zavrnila hipotezo o furlanskih vzorih, ki jo je postavila Tatjana Špitalar.[3] O poslikavi je pisal tudi Janez Höfler.[4]

 

GREGOROVIČ 1993
Tanja GREGOROVIČ, Freske na Brdinjah nad Kotljami in njihov umetnostnozgodovinski položaj, Zbornik za umetnostno zgodovino, n. s. 29, 1993, pp. 41–52.

HÖFLER 2004
Janez HÖFLER, Srednjeveške freske v Sloveniji. 4: Vzhodna Slovenija, Ljubljana 2004.

HÖFLER 2016
Janez HÖFLER, O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem. K razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku, Ljubljana 20162, dostopno na: http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XT3D6JUK.

JAVORNIK 2008
Simona JAVORNIK, Srednjeveško slikarstvo v koroških cerkvah, Kronika, 56/2, 2008, pp. 185–194.

KOVAČIČ 1984
Bine KOVAČIČ, Umetnostni spomeniki. Brdinje, Varstvo spomenikov, 26, 1984, p. 307.

KRIŽNAR 2006
Anabelle KRIŽNAR, Slog in tehnika srednjeveškega stenskega slikarstva na Slovenskem, Ljubljana 2006.

LAVRIČ 2015
Ana LAVRIČ, Bratovščine na Slovenskem pod zavetniškim plaščem Marije in svetnikov, Patriae et Orbi. Essays on Central European Art and Architecture/Študije o srednjeevropski umetnosti (edd. Ana Lavrič, Franci Lazarini, Barbara Murovec), Ljubljana 2015, pp. 475–527.

MENAŠE 1994
Lev MENAŠE, Marija v slovenski umetnosti, Celje 1994.

OTOREPEC 1995
Božo OTOREPEC, Gradivo za slovensko zgodovino v arhivih in bibliotekah Vidma (Udine) 1270–1405, Ljubljana 1995 (Viri za zgodovino Slovencev, 14).

ŠPITALAR 1986
Tatjana ŠPITALAR, Novo odkrite gotske freske na slovenskem Štajerskem na področju Zavoda za spomeniško varstvo Maribor, Ljubljana 1986 (tipkopis diplomske naloge).

VALENTINELLI 1858
Giuseppe VALENTINELLI, Nonnula documenta quae ad historiam referentur quarundam ecclesiarum remotis partibus existentum et ad Aquilejensem Diocesim olim spectantium, quoque ex libris cancellarium patriarchalium P. Jos. Bianchi excerpsit manu propria. Utini 1858, Notizenblatt. Beilage zum Archiv für Kunde österreichischer Geschichtsforschung, 8, 1858, p. 489.

ZIMMERMANN 1995
Tanja ZIMMERMANN, Stensko slikarstvo poznega 13. in zgodnjega 14. stoletja, Gotika v Sloveniji (ed. Janez Höfler), Narodna galerija, Ljubljana 1995, pp. 221–223.

ZIMMERMANN 1996
Tanja ZIMMERMANN, Stensko slikarstvo poznega 13. in 14. stoletja na Slovenskem, Ljubljana 1996 (tipkopis doktorske disertacije).

________________________________________

[1] KOVAČIČ 1984, p. 307. Pisec je v poročilu identificiral tudi posamezne ikonografske motive.
[2] ŠPITALAR 1986, pp. 9–12.
[3] GREGOROVIČ 1993, p. 50; gl. tudi njene kasnejše objave: ZIMMERMANN 1995, p. 222; ZIMMERMANN 1996.
[4] HÖFLER 2004, pp. 83–86.

Poslikavo je v prvi polovici osemdesetih let 20. stoletja odkril in restavriral Bine Kovačič.[1]

________________________________________

[1] KOVAČIČ 1984, p. 307.

Galerija

Tloris s poslikavami

Vrhe pri Slovenj Gradcu, Podružnična cerkev sv. Neže, 2024 (nazadnje posodobljeno 17. 10. 2024). Corpus picturarum muralium medii aevi, https://corpuspicturarum.zrc-sazu.si/spomenik/cerkev-sv-neze/ (9. 7. 2025).
Piškotki in nastavitve zasebnosti

Licence