Velike Poljane

Podružnična cerkev sv. Tomaža

EŠD: 2648

Seznam poslikav

1. faza (Velike Poljane) right-arrow

Kot kraj se Poljane prvič omenjajo leta 1264. Cerkev je kot nova prvič omenjena leta 1363, tako da jo je okoli sredine 14. stoletja verjetno dal sezidati grof Oton Ortenburški, lastnik ribniškega gospostva, kamor so sodile tudi Velike Poljane. Leta 1363 je oglejski patriarh Ludovik od njega zahteval, da pri cerkvi ustanovi vikariat in ga podredi ribniškemu župniku. Glede na arhivski podatek iz leta 1465, ki omenja cerkev kot pharr, kar v takratnem kontekstu pomeni cerkev z duhovnikom, torej tako vikariat kot župnijo, se je to najbrž tudi zgodilo, vendar je bil vikariat najkasneje v drugi polovici 16. stoletja opuščen. Patrocinij sv. Tomaža se prvič omenja leta 1423.[1] O (pozno)srednjeveškem pomenu cerkve sv. Tomaža, ki velja za eno najstarejših in najpomembnejših cerkva nekdaj obsežne ribniške župnije, priča tudi njen slikarski okras. Leta 1899 je postala podružnica župnije Velike Poljane, ki je bila leta 2020 inkorporirana župniji Ribnica.

______________________________

[1] HÖFLER 2001, pp. 201–202; HÖFLER 2016, pp. 267–268; HÖFLER 2017, p. 162–163; Historična topografija 2021, pp. 1632–1633.

Cerkev sv. Tomaža se v dokumentu iz leta 1363 omenja kot nova, tako da je verjetno nastala v sredini 14. stoletja. Iz te faze je ohranjen ladijski del, ki je tudi prvotno imel raven lesen strop. V sredini 17. stoletja je bil starejši oltarni prostor nadomeščen s preprostim poligonalnim in grebenasto obokanim prezbiterijem, severno od prezbiterija pa je bil dodan zvonik, katerega pritličje služi kot zakristija. Ob dozidavi prezbiterija je bila prvotna, verjetno šilasto zaključena slavoločna odprtina predelana v polkrožno.[1]

______________________________

[1] HÖFLER 2015, p. 155; ARH KOS 2018, pp. 2–3.

Dve plasti srednjeveških poslikav na slavoločni steni in zunanjščini ladje naj bi bili deloma odkriti oziroma znani že vsaj na začetku šestdesetih let 20. stoletja.[1] Umetnostnozgodovinsko jih je prvi poskusil opredeliti Ivan Komelj, ki je identificiral dve plasti na južni zunanjščini in na slavoločni steni, slednja naj bi bila še iz začetka 15. stoletja.[2] Jure Mikuž se je osredotočil predvsem na danes najslavnejše fragmente iz 16. stoletja oziroma na t. i. hrvaško skupino.[3] Zgodnejši plasti je tako prvi podrobneje obravnaval Janez Höfler in najzgodnejšo na podlagi bordure in slogovnih značilnosti umestil v čas gradnje cerkve v sredini 14. stoletja, poslikavo na zunanjščini pa posebno na podlagi kosmatske bordure, značilne za t. i. goriške delavnice, v čas okoli leta 1400.[4]

 

ARH KOS 2018
Mojca ARH KOS, Predlog za razglasitev za kulturni spomenik lokalnega pomena. Velike Poljane – cerkev sv. Tomaža, Ljubljana 2018, https://www.ribnica.si/files/other/news/114/188735Predlog%20ZVKD%20sv.%20Toma%C5%BE.pdf.

Historična topografija 2021
Historična topografija Kranjske (do leta 1500), Ljubljana 20212 (Slovenska historična topografija, 1), https://topografija.zrc-sazu.si/sht/files/SHT-Kranjska_web2.0.pdf.

HÖFLER 2001
Janez HÖFLER, Srednjeveške freske v Sloveniji. 3: Okolica Ljubljane z Notranjsko, Dolenjsko in Belo krajino, Ljubljana 2001.

HÖFLER 2016
Janez HÖFLER, O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem. K razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku, Ljubljana 20162, http://viharnik.com/downloads/Oprvihcerkvah_2izdaja.pdf.

HÖFLER 2017
Janez HÖFLER, Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem. Kranjska, Ljubljana 20172, http://www.viharnik.com/content.php?IDb=89.

KOMELJ 1966
Ivan KOMELJ, Dvajset let odkrivanja srednjeveških fresk, Varstvo spomenikov, 10, 1965 [1966], pp. 39–76.

MIKUŽ 1973
Jure MIKUŽ, Slikarstvo hrvaške skupine v šestnajstem stoletju na Slovenskem, Zbornik za umetnostno zgodovino, n. s. 10, 1973, pp. 13–29.

MIKUŽ 1978
Jure MIKUŽ, Nova dognanja o slikarstvu hrvaške skupine, Zbornik občine Grosuplje, 10, 1978, pp. 163–169.

ŽELEZNIK 1965
Milan ŽELEZNIK, Velike Poljane pri Ribnici, Varstvo spomenikov, 9, 1965, p. 247.

______________________________

[1] ŽELEZNIK 1965, p. 247.
[2] KOMELJ 1966, p. 68.
[3] MIKUŽ 1973, p. 24; HÖFLER 2001, p. 202.
[4] HÖFLER 2001, pp. 202–203.

Cerkev je v 20. stoletju skoraj propadla, kar je kljub pobudi lokalnega prebivalstva za zamenjavo strehe v začetku šestdesetih let preprečil šele konservatorsko-restavratorski poseg,  začet v drugi polovici osemdesetih let.[1] Takrat so postopno odkrili, očistili in utrdili vse poslikave, niso pa dela izvedli do konca. Kljub več opozorilom, da se stanje poslikav slabša, do obnove še ni prišlo.

______________________________

[1] ŽELEZNIK 1965, p. 247; MIKUŽ 1973, p. 24; MIKUŽ 1978, p. 163; HÖFLER 2001, p. 202.

Galerija

Tloris s poslikavami

Velike Poljane, Podružnična cerkev sv. Tomaža, 2024 (nazadnje posodobljeno 30. 8. 2024). Corpus picturarum muralium medii aevi, https://corpuspicturarum.zrc-sazu.si/spomenik/cerkev-sv-tomaza-3/ (4. 2. 2026).
Piškotki in nastavitve zasebnosti

Licence

xnxx
bokep