Straža

Podružnična cerkev sv. Tomaža

EŠD: 2630

Seznam poslikav

1. faza (Straža) right-arrow

Kraj Straža se prvič omenja leta 1250.[1] Cerkev se prvič omenja šele leta 1667, do leta 1883 je bila podružnica župnije Mirna Peč,[2] leta 1884 pa je postala del župnije v Vavti vasi.[3]

________________________________________

[1] KOS 1975, pp. 578–579; Historična topografija 2021, p. 375.
[2] HÖFLER 2017, p. 213.
[3] DRAŽUMERIČ 2010, p. 222.

Sodeč po slogovnih značilnostih ohranjenih poslikav, izvira cerkev sv. Tomaža vsaj iz druge četrtine 14. stoletja, verjetno pa je nastala že v 13. stoletju. Obsegala je današnji ladijski del, od katerega so srednjeveški samo še deli slavoločne stene in severozahodni vogal, kjer je danes vhod na pevski kor. Med raziskavami in obnovo med letoma 1987 in 1993 je bila odkrita in delno prezentirana plitka romanska apsida.[1] Srednjeveška stavba je bila verjetno brez zvonika, ladijski del pa je bil krit z ravnim lesenim stropom. Večje predelave so sledile v zgodnjem novem veku, ko naj bi v drugi polovici 17. stoletja cerkvi dodali današnji poligonalni oltarni prostor s preprostim grebenastim obokom in na novo pozidali severno, južno in zahodno ladijsko steno.[2] Pomembnejši poseg v notranjščini je bila izgradnja današnjega banjastega ladijskega oboka in pevskega kora leta 1895. Leta 1851 naj bi nadomestili oziroma vsaj povišali starejši cerkveni zvonik, ki so mu na zahodu enkrat do leta 1910 prizidali lopo, ki so jo med obnovo leta 1990 odstranili. Leta 1926 so zamenjali tlak in cerkev na novo prebelili. Med posegi v letu 1992 so bila zazidana tudi vrata na južni ladijski steni, ostanki apside pa so bili prezentirani kot nizka ograja oziroma klop pred glavnim oltarjem.[3]

________________________________________

[1] Ker se slavoločna stena zožuje proti vzhodu, je na morebitni obstoj romanske apside pomislil že Ivan Komelj v neobjavljeni in nedatirani topografiji Dolenjske (tipkopis hrani ZVKDS, OE Novo mesto).
[2] Na prizidavo novega prezbiterija pred 18. stoletjem, ko je cerkev dobila današnji veliki oltar iz leta 1721 (letnica na predeli), kažejo šilasto oblikovana podločja grebenastega oboka, stranska oltarja, ki naj bi nastala še v 17. stoletju, in v ladji v tlaku vzidana nagrobna plošča z letnico 1681. Tri številke neke letnice so ohranjene tudi na temenu ladijskega dela slavoločne stene, vendar manjka ravno druga številka (prva je 1, sledi presledek, naslednja je bila mogoče 9 in zadnja 2).
[3] DRAŽUMERIČ 1991, pp. 151–158; DRAŽUMERIČ, PESKAR 2016, pp. 393–400. Podatki o posegih v 19. in 20. stoletju temeljijo na župnijski kroniki Vavte vasi; izpisek je pripravil župnik Gregor Dolšak in ga hrani ZVKDS, OE Novo mesto.

Marinka Dražumerič, ki je vodila obnovitvene posege, ob prvi objavi leta 1991 poslikav še ni posebej opredelila; omenila je le odkritje starejše in mlajše moške figure kot verjetno del naslikanega sprevoda čez celotno apsido in ju samo v podnapisu k sliki opredelila za srednjeveške.[1] Približno sočasno sta poslikavo nekoliko podrobneje analizirala Tanja Zimmermann in Robert Peskar. Prva jo je umestila v koroški umetnostni prostor druge četrtine 14. stoletja in jo primerjala s poslikavo v podružnični cerkvi sv. Marjete v Remšeniku (Remschenig v Avstriji), figuri pa je identificirala kot sv. Janeza Evangelista in sv. Janeza Krstnika.[2] Robert Peskar, ki je pri odkrivanju in prenovi sodeloval,[3] je poslikavo umestil v čas med romaniko in gotiko oziroma v čas po letu 1300, vzporednice pa v slovenskem prostoru našel predvsem z Vrzdencem. Ohranjeni figuri je – z vprašajem – identificiral kot apostola Janeza in Petra in kot del serije dvanajstih apostolov. Na odkritih fragmentih zahodne strani slavoločne stene je na levi strani prepoznal še neko svetniško figuro v dolgem plašču, naslikano v rdečkastih tonih, na desni pa nekakšne arkade.[4] Janez Höfler je podobno kot Robert Peskar domneval, da sta ohranjeni figuri apostola Janez Evangelist in Peter in da sta nekdaj predstavljala del apostolske vrste. Poslikavo na podlagi sloga in dekorativnih vzorcev datira v drugo četrtino 14. stoletja.[5]

 

DRAŽUMERIČ 1991
Marinka DRAŽUMERIČ, Gorenja Straža, cerkev sv. Tomaža, Varstvo spomenikov, 33, 1991, pp. 151–158.

DRAŽUMERIČ, PESKAR 2014
Marinka DRAŽUMERIČ, Robert PESKAR, Sakralna dediščina v občini Straža, Straža. Kraj topline, zelenja in modrine (ed. Stane Granda), Straža 2014, pp. 375–422.

Historična topografija 2021
Miha KOSI, Matjaž BIZJAK, Miha SERUČNIK, Jurij ŠILC, Historična topografija Kranjske (do leta 1500), Ljubljana 20212 (Slovenska historična topografija, 1), https://topografija.zrc-sazu.si/sht/files/SHT-Kranjska_web2.0.pdf.

HÖFLER 2001
Janez HÖFLER, Srednjeveške freske v Sloveniji. 3: Okolica Ljubljane z Notranjsko, Dolenjsko in Belo krajino, Ljubljana 2001.

HÖFLER 2017
Janez HÖFLER, Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem. Kranjska, Ljubljana 20172, http://www.viharnik.com/content.php?IDb=89.

KOS 1975
Milko KOS, Gradivo za historično topografijo Slovenije (za Kranjsko do leta 1500), 2, Ljubljana 1975.

PESKAR 1997
Robert PESKAR, Gotsko stensko slikarstvo na Dolenjskem in v Beli krajini. Nova odkritja/Gothic Murals in Dolenjska and Bela krajina. New Discoveries, Varstvo spomenikov/Journal for the Protection of the Monuments, 37, 1997, pp. 69–96.

ZIMMERMANN 1996
Tanja ZIMMERMANN, Stensko slikarstvo poznega 13. in 14. stoletja na Slovenskem, Ljubljana 1996 (tipkopis doktorske disertacije).

________________________________________

[1] DRAŽUMERIČ 1991, pp. 154–155.
[2] ZIMMERMANN 1996, pp. 56, 156, 199.
[3] DRAŽUMERIČ 1991, p. 158, n. 9.
[4] PESKAR 1997, pp. 70, 76, 86, 93–94.
[5] HÖFLER 2001, pp. 89–90.

Cerkev je bila v celoti obnovljena med letoma 1987 in 1993, poslikave pa je restavriral Marko Butina.[1]

________________________________________

[1] DRAŽUMERIČ 1991, pp. 151–158; DRAŽUMERIČ, PESKAR 2016, pp. 394–396.

Galerija

Tloris s poslikavami

Straža, Podružnična cerkev sv. Tomaža, 2024 (nazadnje posodobljeno 30. 8. 2024). Corpus picturarum muralium medii aevi, https://corpuspicturarum.zrc-sazu.si/spomenik/cerkev-sv-tomaza-2/ (9. 7. 2025).
Piškotki in nastavitve zasebnosti

Licence